Tudi tokrat se nam trud razvoja celostnega krasoslovja, ki z izbranimi pristopi omogoča spoznavanje in razumevanje enotne trirazsežne kraške pokrajine, izkazuje kot najboljši. V določenih raziskovalnih razmerah smo izluščili dobro predstavo o krasu, kjer bo potekala železnica. Resda ni bilo mogoče natančno določiti lege jam, ki se bodo odprle pri gradnji ter vseh poti voda, ki kras oblikujejo ter povezujejo, zato pa je moč nazorno predpostaviti kaj lahko pričakujemo med gradnjo in kakšna bi gradnja morala biti. Gradnja bo zato uspešnejša, zaščititi bo moč več novo odkritih kraških pojavov, pomembnega dela naše naravne dediščine in bolj učinkovito bomo varovali vode, ki so pomembne tudi za oskrbo.
COBISS.SI-ID: 56041570
Pripravljen je bil kritični pregled trenutne zakonodaje o varovanju okolja v Sloveniji, s posebnim poudarkom na varovanju kraških območij (površja, jam in podzemnih voda). Velik problem se kaže v pomanjkanju usklajenih več sektorskih politik, ki urejajo rabo zemljišč in načrtovanje na kraških območjih v celoti, v odsotnosti podrobnih smernic in nezadostnem upoštevanju posebnosti krasa v vsej svoji kompleksnosti in ranljivosti. Predlagan je bil celovit pristop za upravljanje kraških območij in bi lahko bil prevzet tudi v drugih državah, bogatih s krasom.
COBISS.SI-ID: 2658243
Naravni biofilmi lahko igrajo pomembno vlogo v vodnih sistemih pri raztapljanju kamnite podlage, na katero so pritrjeni. Do raztapljanja apnenca prihaja kljub kemično ugotovljeni nasičenosti vode glede na kalcit. Ugotovili smo, da ima osvetlitev apnenčaste podlage ključen pomen za biološko pogojeno raztapljanje ter s tem na kroženje ogljika na krasu. Intenziteta svetlobe predstavlja dober približek za oceno celokupne stopnje raztapljanja, ki ga v rečni strugi še pospešujejo fototrofni organizmi.
COBISS.SI-ID: 37780269
Z različnimi metodami, paleontologijo, paleomagnetizmom in Th/U in radionuklidi, smo datirali fluvialne alogene jamske sedimente. Z njihovo pomočjo smo rekonstruirali tudi paleookolje reke ponikalnice, ki je tekla skozi jamo. Rekonstrukcija okolja paleo reke ter datacij sedimentov je pokazala, da je tektonski dvig v zadnjem 1,5 Ma letih dvignil celotno ozemlje z jamo za 1000 m.
COBISS.SI-ID: 38033197
Modeli razvoja kanalov v trdni kamninski podlagi največkrat zanemarijo pomen kemične erozije v primerjavi z mehansko. Medtem ko ta predpostavka velja za kanale v silikatih, je vprašljiva za primer topnih karbonatnih kamnin. Prav hitrost kemičnega odnašanja kamnine v kanalih še naprej ostaja ena večjih neznank v modelih vrezovanja strug v trdno kamninsko podlago. V članku uporabimo podatke Geološkega zavoda ZDA iz 77 vodotokov v različnih okoljih, s katerimi izračunamo teoretično hitrost raztapljanja apnenca. Rezultati kažejo, da je hitrost kemijske erozije reda velikosti 1 mm/leto, kar je več kot red velikosti več, kot so predvidevali do sedaj. Poleg tega hitrost kemične erozije variira precej manj kot hitrost mehanske erozije.
COBISS.SI-ID: 38585901