Članek se ukvarja s procesom "sekularizacije" Rimsko katoliške cerkve in poskusi uveljavljanja patriaralnih in tradicionalnih vrednot in interpretacij v kontekstu vprašanj, povezanih s seksualnim državljanstvom. Na osnovi dveh študij primerov - razprava o Družinskem zakoniku v Sloveniji in razprava o zdravstveni vzgoji na Hrvaškem - avtor pokaže, kako cerkev in njene satelitske organizacije vse manj uporabljajo "biblični diskurz" in ga nadomeščajo z diskurzom, ki deluje racionalen in znanstven, čeprav se pojavlja v obliki populističnih, zdravorazumskih trditev. Na ta način cerkev sekularizira svoj diskurz z namenom klerikalizacije družbe. Poleg tega tudi uspešno vzpostavlja vprašanja družine in poroke kot ideološko polje sodobnih spopadov v "vojnah kultur" v post-socialističnih družbah.
COBISS.SI-ID: 1033069
Propad socialističnih režimov v jugovzhodni Evropi je spremenil pravila politične igre in prispeval k transformaciji teh družb. S tem je bil med drugim spremenjen tudi položaj žensk in seksualnih manjšin. Knjiga primerja njihov položaj v času socializma s postsocialističnim obdobjem. Kuhar se v svojem poglavju specifično ukvarja z vlogo Rimskokatoliške cerkve po njeni rehabilitaciji v zgodnjih devetdesetih in sicer v kontekstu razprav o seksualnem državljanstvu v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1068141
Pri preizpraševanju, kako (sodobne) družbe strukturirajo (producirajo in reproducirajo obstoječa razmerja) in kako se spreminjajo, ne moremo mimo razmislekov o skorajda večnih socioloških vprašanjih in dilemah, kot so: kaj je pomembnejše strukture ali akcija, nad-individualalne kompleksne enote ali akterji? Kdo pogojuje koga? Ali strukture vzpostavljajo pogojev za delovanje posameznikov ali pa posamezniki s svojim delovanjem oblikujejo strukture? Tisti, ki so obravnavali ta vprašanja, so se večinoma postavljali na eno ali drugo stran teh dilem. Strinjamo se, da so strukture oblikovale skozi zgodovino in so tako zgrajene persistentne in predstavljajo okvir delovanja njihovih akterjev. Takšne kot so, so strukture podvržene spreminjanju in se spreminjajo. Kot strukturirane, so strukture močne, odporne na sprekmembe in toge, obenem pa tudi ranljive in nagnjene k spreminjanju. V različnih trenutkih zgodovine so različno občutljive na vztrajanja in spremembe. To ne velja samo za razredne strukture, ki so nastajale in se spreminjale se skozi zgodovino, ampak tudi ekonomske, rasne, spolne, nacionalne, politične. V tem poglavju smo analizirali vlogo spola kot strukturirane in strukturirajoče strukture.
COBISS.SI-ID: 57970274
Članek se ukvarja z državljansko vzgojo, ki je v okviru Evropske unije pomemben okvir, v katerem se v učne načrte posreduje t.i. evropsko dimenzijo. Uporaba evropske/EU simbolike v okviru državljanske vzgoje je še posebej relevanten način promoviranja evropske identitete in krepitve znanja o Evropski uniji med mladimi. Članek analizira vsebine, ki so povezane z Evropsko unijo v učbenikih in delovnih zvezkih pri predmetu državljanske vzgoje (Domovinska in državljanska kultura in etika), ki je obvezen predmet na ravni nižjega sekundarnega izobraževanja. Prispevek pokaže, kako se prek simbolov, ki so razumljeni kot oblastna praksa, projicira ideja evropske skupnosti kot prostora priložnost, hkrati pa so učenci spodbujani, da sami sebe razumejo kot subjekte, ki morajo biti aktivni in odgovorni EU državljani. Poleg tega so evropski simboli uporabljeni za promocijo slovenske identitete kot bistveno evropske in hkrati povsem različne od pretekle jugoslovanske identitete ter pripadnosti.
COBISS.SI-ID: 32730973
Prispevek ponuja vpogled v kompleksno tematiko migracije v Slovenijo iz drugih jugoslovanskih držav pred letom 1991 ter ustvarjanje nacionalne identitete pred in po letu 1991. Temelji na pregledu raziskav, statističnih podatkov in ustnih pričevanj priseljenih v Slovenijo ter poskuša osvetliti odnose priseljencev do novega okolja. V ospredju je vprašanje gradnje identitete in umeščanje priseljencev v razvoj povojnih urbanih naselij. Rast priseljevanja ljudi iz vseh strani Jugoslavije je krepil oblikovanje multikulturne skupnosti, predvsem v hitro rastočih industrijskih centrih, ki so potrebovali novo delovno silo. A po razglasitvi slovenske neodvisnosti leta 1991 so tisti prebivalci, ki etnično niso bili slovenskega izvora, postali »tujci« v lastnem mestu in bili marsikje zaradi svojega priimka (in etnične pripadnosti) verbalno šikanirani in tudi fizično napadeni.
COBISS.SI-ID: 3287412