1.

Modra in Rjava knjiga

Raziskovalec Jure Simoniti je uredil in napisal spremno besedo Wittgensteinovima klasičnima deloma Modra in Rjava knjiga, ki sta zbirki zapiskov iz predavanj med letoma 1933 in 1935 v Cambridgu. Modra in Rjava knjiga sta najpomembnejša tekstualna dokumenta geneze Wittgensteinove zrele, pozne misli. Vendar pa ne predstavljata le uvoda v Wittgensteinovo največje delo, Filozofske raziskave, temveč ju lahko beremo kot samostojni deli, v katerih se prvič pojavijo nekatere najbolj originalne in daljnosežne ideje Wittgensteinove filozofije.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 286967808

2.

Greh kot izvorni vzgib subjektivacije

Prispevek Jureta Simoniti ponuja vpogled v način, kako običajno poteka proces subjektivacije. V zgodnji krščanski filozofiji, kot jo najslavneje zastopa Avguštin, subjekt zasede funkcijo izoliranega in strnjenega igrišlča, na katerem dobro in zlo še stojita ostro zoperstavljena drug proti drugemu, v sredi nekega vesolja, ki ga določa le stopnjevito naraščanje in upadanje čistega dobrega. Na tej osnovi avtor predlaga določeno matrico procesov subjektivacije. Ravno na mestu, na katerem metafizična binarna opozicija izgubi pravico, da bi strukturirala realnost, se pojavi subjekt, zato da bi pojmi ohranili svoj pomen vsaj znotraj meja idealnega področja subjektivnosti.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 61067874

3.

Constructivist Foundations. Vörös, Sebastjan (član uredniškega odbora 2015-)

Raziskovalec Sebastjan Vörös je član uredništva ugledne recenzirane, akademske, znanstvene revije, ki daje podarek konstruktivističnim pristopom k filozofiji in znanosti in vključuje radikalni konstruktivizem, enaktivizem kognitivnih znanosti, kibernetiko drugega reda, kognitivno biologijo in teorijo avtopoietičnih sistemov, ter ne-dualistično filozofijo.

C.04 Uredništvo mednarodne revije

COBISS.SI-ID: 515792665

4.

Antigona

Antigona je splošno slavljena kot ultimativna figura etičnega odpora proti državni oblasti, ki prestopi svoj legitimni domet, torej kot figura, ki brani enostavno človeško dostojanstvo (ki naj bi bilo pomembnejše od vseh političnih bojev). Vendar pa Slavoj Žižek v treh verzijah te drame zastavlja vprašanje: je Antigona res tako nedolžna in čista? Kaj če ima tudi ona temno plat? Kaj če ima določeno vrednost tudi pozicija Kreona, zastopnika državne oblasti? In kaj če sta tako Antigona kot Kreon le del problema, ki ga lahko razreši le intervencija s strani ljudstva?

F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete 

COBISS.SI-ID: 2555783