P6-0252 — Letno poročilo 2015
1.
Ponovno izumljanje socialnega

V Ponovnem izumljanju socialnega skuša Lessenich postaviti diagnozo krize sodobne socialne države, ki v spremenjenih družbenih okoliščinah iz različnih razlogov vedno teže opravlja stare in vedno nove naloge, opozoriti na pasti, ki jih prinašajo posamezni predlogi za njeno posodobitev, in dejavno prispevati h kritičnem premisleku njene ponovne iznajdbe. Lessenich poda zgodovinski pregled razvoja socialne države, skupaj s teoretskimi utemeljitvami, ki so jo spremljale v posameznih obdobjih, predvsem pa opozori na strukturne spremembe, ki jih je socialna država doživela z uveljavitvijo modela prožnega kapitalizma.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 280561408
2.
Slovenska reaktualizacija Heglove filozofije

Najpomembnejši slovenski heglovci, Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Zdravko Kobe, Gregor Moder in Jure Simoniti so pod urednikovanjem slednjega v ugledni srbski znanstveni reviji Filozofija i društvo objavili vsak po en znanstveni članek na temo specifično slovenskega branja Heglove filozofije kot še vedno aktualnega tako v teoretskem smislu kot v smislu mišljenja sodobnosti in njenih konkretnih problemov.

C.04 Uredništvo mednarodne revije

COBISS.SI-ID: 59427938
3.
Mitologije

Mitologije Rolanda Barthesa veljajo za rojstno mesto oziroma glavnega predhodnika danes popularnih in tudi v znanstvenem smislu relevantnih »kulturnih študij« in so ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih del francoskega strukturalizma. Delijo se na dva dela. Prvi del sestavlja 53 kratkih zapisov, ki jih je Barthes med leti 1954 in 1956 redno objavljal v časopisu Les Lettres Nouvelles. Drugi del knjige ponuja teoretsko nadgradnjo case-studies iz prvega dela. Barthes bistveno razširi pojem »mita«, ki ne pomeni le tradicionalne pripovedi o bogovih in junakih, temveč vse tiste nezavedne in kolektivne pomene v družbi, ki so izpeljivi iz semiotičnega procesa.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 281347072
4.
Antigona

Žižkova Antigona ne le ponovno iznajde Antigono kot revolucionarno politično figuro, temveč spremeni tudi narativno strukturo same drame. Filozofi so se pogosto ukvarjali z Antigono - Kierkegaard, Hegel, Platon in Judith Butler, če naštejemo le nekatere -, toda še nikoli poprej ni filozof vrgel zvestobo samemu tekstu skozi okno in ponovno napisal eno najbolj klasičnih dramskih del v zgodovini gledališča. To pomanjaknje zvestobe je prav poanta nove različice: ne le da nova tragedija predstavlja fascinantno avtonomno umetniško delo, temveč je hkrati politično delo, ki postavlja pod vprašaj naša prepričanja o spoštovanju literarnega kanona, zvestobi besedilu in pojmu, kaj 'zvestoba' res pomeni.

F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete 

COBISS.SI-ID: 278285824