Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo še posebej pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnikom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišču. Sveto pismo je literatura, tista vrsta spisov, ki kažejo pozornost na lepoto in moč izraza. V Svetem pismu besed, fraz in stavkov ni mogoče razumeti le v estetskem smislu. Takšni vzorci večinoma sodijo k značaju samega svetopisemskega sporočila. Pravilno prevajanje je ena izmed osrednjih nalog prevoda. Zelo pomembne povezave se ustvarjajo, ko poskušamo znotraj odlomka – in včasih znotraj obsežnejšega oddelka, znotraj celotne knjige, znotraj zaporedja knjig – napraviti kopijo posameznega hebrejskega korena s posameznim slovenskim korenom. Poglavitna zadeva našega novega prevoda Svetega pisma je osredotočena na ustrezno ohranjanje svetopisemskega sloga. Vsaka verbalna komunikacija vsebuje dve razsežnosti: kaj je rečeno in kako je to rečeno. Oboje je neločljivo. Slog je sredstvo, s katerim jedro spisa (slovnica, sintaksa, morfologija itd.) dobi življenjski dih, ki ga oživlja. Resnična notranja povezava med slogom in vsebino je zelo zahtevna in prefinjena umetnost, kajti slog posreduje čustveno okolje izvirnika.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 278234880Delo predstavlja prvi prevod dela Bede Častitljivega, najstarejšega zgodovinarja britanskega otočja, v slovenski jezik. Avtor je s svojim delom postavil temelje angleškemu zgodovinopisju in evropskemu zgodovinopisju nasploh. Za pripravo svojih spisov je Beda uporabil vse tedaj dostopno znanje in zbral mnoge dokumente, ki so danes dragoceni viri za najstarejšo zgodovino Britanskega otočja. Ker so se Bedovi spisi v prepisih širili v razne dele Evrope, kjer so delovali irski in anglosaški menihi kot misijonarji, je postal znan pisec v samostanskih skupnostih, njegove spise pa so radi prebirali tudi na dvorih in v drugih okoljih. Poleg prevoda in obsežnih razlagalnih opomb delo vsebuje študije, s katerimi je predstavljen pomen tega zgodovinskega spisa za angleško in evropsko zgodovinopisje. Ob različnosti anglosaških plemen, ki so naselila na Britanskem otočju, njihovih medsebojnih sovražnostih, uničevanjih in bojih za prevlado, Beda poudari pomen skupnih vrednot in med povezovalne elemente uvršča krščanstvo.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 279847936Posledice prve svetovne vojne lahko strnemo v več skupin. 1. Verske posledice: upad verskega življenja pri moških (fantih). Pojavila sta se verska mlačnost in brezboštvo. Opazen je bil delni upad duhovnih in redovnih poklicev. Pojavilo se je nasprotovanje Cerkvi, zlasti pri prvih komunistih. 2. Moralne posledice: zelo se je razširilo preklinjanje, povečalo se je število alkoholikov in posledični propad kmetij. Pomanjkljiva je bila tudi skrb za vojne invalide in preživele vojake. 3. Materialne posledice: razvrednotenje denarja zaradi inflacije in razpada države. Škofija, kapitelj in župnije so izgubili večino kapitala, naloženega v vojnih posojilih. Ostale so le nepremičnine. Propadle oziroma skrčene so bile mašne in ostale cerkvene ustanove. Po vojni so se pojavile finančne težave z zagotavljanjem dohodkov duhovnikom in cerkvenim uslužbencem (organistom, cerkovnikom). Škofija je težko servisirala patronatne obveznosti do župnij pod njenim patronatom, hkrati pa je morala prevzeti tudi kompetence nekdanjega deželnega kneza (cesarja) do patronatov Kranjskega verskega sklada. Sanacija izgube zvonov je bila za župnije velik finančni zalogaj.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 7076954Ta prispevek obravnava metafore hrane in sorodnih podob, ki se pojavljajo v nekaterih knjigah Stare in Nove zaveze in jih uporablja Avguštin v svojih Izpovedih, da opisuje duhovno lakoto in intelektualno nasičenje. Biblični pisatelji obravnavajo tako fizično kot tudi duhovno lakoto in hrano ter fizično lakoto primerjajo z iskanjem spoznanja o Bogu. Na tej osnovi Avguštin v Izpovedih uporablja hrano kot metaforo za misli, filozofije in duhovno razsvetljenje. Izpostavi svoje moralne padce in osebna duhovna hrepenenja ter pride zelo blizu univerzalni izkušnji, da naša telesna lakota nikoli ne more biti povsem potešena. Metafore hrane je mogoče najbolje razložiti v luči drugih metafor, ki jih uporablja za duhovno iskanje, končno za resnico. Avguštinova želja, da si prisvoji spoznanje, najbolj pristno spoznanje o Bogu, se pogosto usmerja proti napačni vrsti spoznanja, proti lažnemu, materialnemu spoznanju. Pot do zrelosti v izkušnji o Bogu v njenem nenehnem teženju med pomanjkanjem in izpolnitvijo je pot stopnjevanja od dobesednega uživanja hrane do razumevanja uživanja hrane kot metafore za sprejemanje resničnega spoznanja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 40458285Vsaka namera, da se razišče koncept pravičnosti v vseh razsežnostih, pomeni navzkrižno primerjavo na diahroni in sinhroni ravni v razmerju do različnih religij in kultur. Vprašanje primerjalnosti na eni strani vključuje tiste zadeve, ki so identične ali skupne na eni strani, in tiste, ki so podobne, a niso sorodne in so vedno oddaljene, na drugi strani. Kakršnakoli že je podobnost reprezentacij pravičnosti v politeističnih, panteističnih in monoteističnih kulturah v kategorijah, kot so motivi, besedišče, podobe in literarne strukture, obstaja bistvena razlika na ontoloških osnovah. Znotraj judovsko-krščanske religije in kulture ne gre v prvi vrsti za formalni kozmični in družbeni red, temveč za nujno vztrajanje v moralnem čutu, kot se kaže v človeških značajih in v medosebnih razmerjih. Zapleten pojem pravičnosti kaže, da obstajata dve medsebojno odvisni razsežnosti pravičnosti: pravičnost duše znotraj človekove osebnosti in pravičnost skupnosti kot simbola razmerja znotraj družbe. Udeleženci okrogle mize obravnavajo osnovni pomen koncepta pravičnosti v klasičnih kulturah antike tako, da vsako tradicijo postavijo v kontekst njenih osnovnih percepcij sveta, človeka in Boga.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1175149