V letu 2015 se Cerkev spominja 200-letnice rojstva sv. Janeza Boska (1815–1888), ustanovitelja skupnosti don Boskovih salezijancev, hčera Marije Pomočnice in salezijanskih sotrudnikov. V različnih okoljih so bili ob tej priložnosti pripravljeni številni dogodki, od jubilejnih proslav in znanstvenih srečanj do otvoritev novih ustanov in cerkvenih slavij. Objavljenih je bilo več izvirnih znanstvenih del, ki so orisala njegovo mesto v razvoju krščanske pedagogike, pri misijonskem delu ad gentes v 19. stoletju in na socialnem področju. Razprava predstavlja temeljne poudarke, ki jih je o sv. Janezu Bosku do njegove smrti leta 1888 zabeležil slovenski cerkveni tisk, in analizira razumevanje izvirnosti njegovega mesta v Cerkvi in med redovnimi skupnostimi.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 7165018Namen članka je prikazati temeljno posebnost svetopisemske narativne poetike. Vse literarne vrste in zvrsti literature nastajajo na podlagi neke življenjske zgodbe. Zgodba je lahko osebna, lahko je to zgodba naroda ali celotnega človeštva oziroma vesolja. Pesniki in pisatelji v zgodbah prikazujejo resničnost in resnico človekove samopodobe in njegovih odnosov v razmerju do sveta, do človeka in do transcendence. Vodi jih želja po spoznanju resnice; pogosto naravnost povedo, da se čutijo notranje, tudi brezpogojno zavezani resnici. S tem se do skrajnosti izostri najtežji vidik resničnosti in resnice: vprašanje etike. Ko eksperiment resnice ni nevtralno razglabljanje na konceptualni in sistemski ravni, ampak se dogaja v konfliktnih situacijah osebnega in družbenega življenja, postane zgodba, ki je po vseh kriterijih resnična. Intenzivnost doživljanja konkretnih življenjskih zgodb daje nešteto možnosti za literarno ustvarjanje s posnemanjem, z iskanjem analogije in tipologije in s težnjo po preseganju dosedanjih modelov. Za razumevanje pomenske razsežnosti koncepta resnice pa ni dovolj analiza strukture literarnega dela, ki v marsičem spominja na nekatere podobnosti v zunajbiblični literaturi od antike do danes. Ključ za uvid v osrednje poudarke je dejstvo, da ima svetopisemsko literarno besedilo svoje mesto v kanonu Svetega pisma. Zato je razumljivo, da so znotraj judovskih in krščanskih skupnosti literarna besedila Svetega pisma razlagali v simbolnem, pogosto alegoričnem smislu.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 7010650Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišču. Sveto pismo je literatura, tista vrsta spisov, ki so kažejo pozornost na lepoto in moč izraza. V Svetem pismu besed, fraz in stavkov ni mogoče razumeti le v estetskem smislu. Takšni vzorci večinoma spadajo k značaju samega svetopisemskega sporočila. Pravilno prevajanje je eden od osrednjih nalog prevoda. Zelo pomembne povezave se ustvarjajo, ko poskušamo znotraj odlomka – in včasih znotraj obsežnejšega oddelka, znotraj cele knjige, znotraj zaporedja knjig – napraviti kopijo posame-znega hebrejskega korena s poasmeznim slovenskim korenom. Poglavitna zadeva našega novega prevoda Svetega pisma je osredotočena na ustrezno ohranjanje svetopisemskega sloga. Vsaka verbalna komunikacija poseduje dve dimenziji: kaj je rečeno in kako je to rečeno. Oboje je neločljivo. Slog je sredstvo, s katerim jedro spisa (slovnica, sintaksa, morfologija itd.) dobi življenjski dih, ki ga oživlja. Resnična notranja povezave med slogom in vsebino je zelo težka in prefinjena umetnost, kajti slog posreduje čustveno okolje izvirnika.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 278234880Posledice prve svetovne vojne lahko strnemo v več skupin. 1. Verske posledice: upad verskega življenja pri moških (fantih). Pojavila sta se verska mlačnost in brezboštvo. Opazen je bil delni upad duhovnih in redovnih poklicev. Pojavilo se je nasprotovanje Cerkvi, zlasti pri prvih komunistih. 2. Moralne posledice: zelo se je razširilo preklinjanje, povečalo se je število alkoholikov in posledični propad kmetij. Pomanjkljiva je bila tudi skrb za vojne invalide in preživele vojake. 3. Materialne posledice: razvredontenje denarja zaradi inflacije in razpada države. Škofija, kapitelj in župnije so izgubili večino kapitala, naloženenega v vojnih posojilih. Ostale so le nepremičnine. Propadle oziroma skrčene so bile mašne in ostale cerkvene ustanove. Po vojni so se pojavile finančne težave z zagotavljanjem dohodkov duhovnikom in cerkvenim uslužbencem (organistom, cerkovnikom). Škofija je težko servisirala patronatne obveznosti do župnij pod njenim patronatom, hkrati pa je morala prevzeti tudi kompetence nekdanjega deželnega kneza (cesarja) do patronatov Kranjskega verskega sklada. Sanacija izgube zvonov je bila za župnije velik finančni zalogaj.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 7076954Prispevek obravnava več vidikov vojnih in povojnih razmer v lavantinski škofiji. Ž upnije so bile vključene v vojno dogajanje, čeprav se nobena od njih ni nahajala za ozemlju, kjer so potekale vojne akcije. Duhovniki in verniki so se srečevali z vsemi posledicami vojnih razmer: trpeli so pomanjkanje, rastle so cene življenjskih potrebščin, izguba sredstev, opustšenje sakralnih objektov, predvsem pa izguba življenj in pri mnogih trajne posledice na zdravju ali delovni sposobnosti. Srečali so se s pojavom vojnih ujetnikov in beguncev, boleznimi in lakoto. Proti narodnozavednim posameznikom in klerikom so bili pripravljeni sodni postopki, ker so bili obtoženi, da so premalo patriotični ali da so branili interese Srbije. Posledice vojnih razmer je bilo čutiti na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Poznale so se v organiziranju verskega življenja in pri poslovanju cerkvenih ustanov. Posamezna cerkvena poslopja je zasedla vojska in jih uporabljala v vojaške namene. Samostani so postali vojaške bolniščnice, redovnice so pomagale pri oskrbovanju bolnih in ranjenih. Uvedene so bile nekatere nove oblike pobožnosti, ki so imele za cilj molitve za mir, le redko molitev za vojaške zmage. Težke razmere in pomanjkanje na vseh področjih je rodilo nove oblike dobrodelnosti; čas vojne in neposredno po njej je bil čas razcveta dobrodelnih akcij in karitativnih ustanov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 7077210