Konferenca, ki je potekala 9. in 10. novembra 2016 v Kopru, je zajela zunanjepolitične vidike jugoslovanske krize in nastanka držav naslednic SFRJ. Za razliko od dosedanjih raziskav, osredotočenih na obdobje stopnjevanja kriznih razmer in izbruh nasledstvenih vojn, je bila tokrat pozornost usmerjena na daljše časovno obdobje in širši mednarodni prostor. Poleg oblikovanja zunanje politike samostojnih držav, ki so nastale na ozemlju SFRJ, in odnosa velesil do njene razdružitve, so referenti osvetlili tudi republiške zunanjepolitične aktivnosti, ki jih je omogočila ustava iz leta 1974 in skozi katere se je že od začetka osemdesetih let izražal proces razkrajanja partije in države po republiškem oz. nacionalnem ključu. Predstavljena je bila tako recepcija tega procesa s strani velikih sil in mednarodnih zvez, kakor tudi pogledi manjših evropskih držav na jugoslovansko krizo, poleg aktivnosti izpostavljenih političnih in diplomatskih osebnosti v zvezi z oblikovanjem samostojne zunanje politike pa so referenti osvetlili tudi delovanje paradiplomatskih in transnacionalnih akterjev (gospodarska in intelektualna omrežja, obveščevalne službe, diaspore, manjšine, mediji, RKC), ki so odigrali pomembno, a malo znano vlogo v ozadju diplomatskega dogajanja. V zaključnem delu konference je potekala okrogla miza z nekdanjimi slovenskimi državniki in diplomati (Milan Kučan, Dimitrij Rupel, Zvone Dragan), ki so v okviru vodenega pogovora spregovorili o svojih izkušnjah in pogledih na zunanjo politiko in diplomatsko dogajanje tistega časa, osvetlili njegovo ozadje in prispevali k razjasnitvi nekaterih odprtih vprašanj, s katerimi se sooča zgodovinopisje tega obdobja.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 287587840Konferenca je potekala 20. in 21. junija 2016 v Kopru. Udeleženci na konferenci so predstavili kulturne in socialne razsežnosti, ki jih je imel fašizem na obmejnem območju Julijske krajine, kjer je večinsko živelo »tujerodno« prebivalstvo. Referenti so v svojih predstavitvah obravnavali različne poteze t. i. »obmejnega fašizma«, predvsem arhitekturo in arhitekturne markacije prostora, propagando med »tujerodci«, posebnosti preganjanja istospolno usmerjenih v obmejnem prostoru, odnos do Cerkve v Julijski krajini, filozofske utemeljitve »obmejnega fašizma«, obmejni fašizem v literarni perspektivi itd.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 285095680Edvard Kardelj se je v tridesetih letih skupaj z J. B. Titov v Moskvi znašel sredi Stalinovega terorja. Čeprav ni izgubil vere v »domovino proletariata« in marksizem, je postal tedaj prepričan, da bo »v Jugoslaviji vse drugače«. Po sporu z informbirojem leta 1948 je Kardelj postal eden izmed glavnih protagonistov nove jugoslovanske politične usmeritve, ki si je prizadevala najti svojo pot v socializem, drugačno od tiste, ki jo je Stalin uveljavil v Sovjetski zvezi in »ljudskih demokracijah« njegovega bloka. A tudi po »normalizaciji« odnosov med Moskvo in Beogradom sredi petdesetih let je Kardelj nadaljeval z nadgradnjo svoje ideje samoupravnega socializma, ki so ga Sovjeti (zlasti M. Suslov) razumeli kot nesprejemljiv »revizionizem«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1538331844Nekateri člani programske skupine (J. Pirjevec, E. Pelikan, B. Klabjan, D. Čeč) so člani uredniškega odbora revije Acta Histriae. Revija izhaja od leta 1993. Že vse od svojega nastanka v historični prostor prinaša pomembne prispevke mednarodno uveljavljenih avtorjev. Članki se objavljajo v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in v drugih svetovnih jezikih. Avtorji so uveljavljeni slovenski in tuji zgodovinarji, ki z različnimi metodološkimi pristopi delujejo na področjih diplomatske, vojaške, socialne, gospodarske, kulturne, politične, antropološke in demografske zgodovine. Revija je indeksirana v številnih mednarodnih indeksacijskih bazah, mdr. v: Thomson Reuters: Arts and Humanities Citation Index (A&HCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Elsevier B. V.: SCOPUS (NL) in European Reference Index for the Humanities (ERIH).
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
COBISS.SI-ID: 34491648Prispevek na ugledni mednarodni konferenci socialne zgodovine obravnava spominski pokrajini ter tekoče interpretacije travmatičnih dogodkov druge svetovne vojne v dveh obmejnih mestih, Trstu/Trieste in Kopru/Capodistria. Osredotoča se predvsem na prva povojna leta, a hkrati analizira tudi kontinuitete in spremembe povojnega spomina do sredine 50-ih let, ko je bilo Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo ter sta mesti postali del Italije (Trieste) oz. Jugoslavije (Koper). Čeprav so se napetosti med Italijo in Jugoslavijo v naslednjih desetletjih sprostile, so bile za to območje skozi obdobje hladne vojne značilne nasprotujoče si interpretacije preteklosti, ki so sledile etničnim in političnim/ideološkim premisam. V tem pogledu je bila tudi lokalna fizična pokrajina podvržena nasprotujoči si politiki spomina ter posledično prizorišče spopada. Prispevek se bo osredotočil na spominske prakse, ki so jih sprejeli nacionalni politični organi, in na interpretacijo nacionalno zaznamovane spominske pokrajine s strani lokalnih skupnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1538267844