V svojem referatu je Jože Pirjevec pokazal na ideološko kompleksnost in politične posledice polemike, ki se je razvila po sporu med Titom in Stalinom in to ne le na bilateralni ravni med Moskvo in Beogradom, ampak tudi na multilateralni ravni in znotraj mednarodnega delavskega gibanja. Poleg Tita je bil eden glavnih akterjev tega procesa Edvard Kardelj kot glavni protagonist nove jugoslovanske politične usmeritve, ki si je prizadevala najti svojo pot v socializem, drugačno od tiste, ki jo je Stalin uveljavil v Sovjetski zvezi in njenih satelitih. Kardelj je kljub »normalizaciji« odnosov med Moskvo in Beogradom sredi petdesetih let nadaljeval z nadgradnjo svoje ideje samoupravnega socializma, kar so Sovjeti, zlasti M. Suslov, razumeli kot nesprejemljiv »revizionizem«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2473427S časovne oddaljenosti, ki je omogočila dostop do nedavno zaprtih arhivskih virov, so udeleženci konference rekonstruirali potek jugoslovanske-zahodnoevropske razprave o perspektivah samoupravnega socializma ter njen pomen za razvoj politične teorije in prakse tako v Titovi Jugoslaviji kot v kapitalističnih državah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanja, katere oblike družbene organizacije so prodirale v jugoslovansko okolje in obratno, kakšen je bil vpliv samoupravnega socializma na industrijske demokracije v Zahodni Evropi in na proces demokratičnih tranzicij v sredozemskih državah od petdesetih do osemdesetih let. Odprto je bilo tudi vprašanje, kako so se Sovjetska zveza in njeni sateliti odzvali na jugoslovansko alternativo modelu birokratskega socializma in kako sta demokratični »odprti marksizem« in evrokomunizem na koncu zamajala jugoslovanske upe, da bi se prikazali kot alternativa tako liberalnemu kapitalizmu kot birokratskemu socializmu. Na konferenci je izsledke svojih raziskav predstavilo 22 raziskovalcev iz Francije, Italije, Portugalske, Španije, Nemčije, Finske, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovenije.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 294784256V tem referatu je Jure Ramšak predstavil razumevanje koncepta »kolektivnega naslanjanja na lastne sile«, strategije tretjega sveta, ki je želela spremeniti razmerje moči in odvisnosti v globalni ekonomiji. Na osnovi analize jugoslovanskih partijskih dokumentov, diplomatskih poročil o meddržavnih srečanjih z voditelji neuvrščenih držav in depeš Zahodnih diplomatov iz Jugoslavije je predstavitev prispevala k razumevanju ekonomske komponente jugoslovanskih vezi s tretjim svetom. Slednje še vedno velja za zelo malo raziskano področje, čeprav preučevanje tega posebnega odnosa nudi vpogled v poskuse OZN in druge progresivne iniciative nadržavnih akterjev iz sedemdesetih in osemdesetih let, namenjene premoščanju prepada med svetovnim Jugom in Severom in reformi globalne ekonomije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1539909316Jože Pirjevec je v referat orisal idejo jugoslovanskega samoupravnega socializma, kot se je oblikovala v misli Edvarda Kardelja. Svojo misel, da obstajajo različne možne poti v socializem, je prvič izpovedal leta 1943, bolj ali manj sistematično pa jo je začel razvijati po Titovem razkolu s Stalinom leta 1948. V začetku petdesetih let je Kardelj spodbujal stike z zahodnoevropskim socialdemokrati in socialisti ter našel sogovornike zlasti med Skandinavci, Nemci, Britanci, Francozi, Belgijci, kasneje tudi »evrokomunisti«. Ločnica med Kardeljem in omenjenimi sogovorniki je bila v pojmovanju demokracije. Medtem ko so zahodni socialisti stavili ali odkrivali demokracijo kot izraz političnega pluralizma, je Kardelj gradil ideal samoupravne neposredne demokracije, ki naj bi jo »od zgoraj« udejanjala komunistična partija oz. avantgarda delavskega razreda. V iskanju take družbene ureditve je ustvaril edinstven normativni sistem, ki pa se je izkazal kot neživljenjski in je skupaj z Jugoslavijo propadel.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1540367812Skozi recenzijo knjige “Partizanski prelomi in protislovja tržnega socializma v Jugoslaviji” (Gal Kirn, 2014) je Jure Ramšak širšo javnost opozoril na največje zmote, ki se pojavljajo v tranzicijskem obdobju v zvezi z interpretacijo jugoslovanskega socializma. Ustavil se je zlasti pri kontekstualizaciji Kirnove interpretacije revolucionarnega preloma med in po drugi svetovni vojni ter identificiral politične in družbene tokove, ki so jugoslovansko politično ekonomijo peljale stran od njenih revolucionarnih izhodišč. V tem smislu je razpravljal tudi o Kardeljevem obratu k iskanju individualne sreče kot simptomu poznega socializma oz. prehoda k postsocializmu, ki se je odvijal že od šestdesetih let dalje.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1538074052