Širjenje razpok v betonu je pomembno za globlje razumevanje degradacijskih procesov in mehanizmov samocelitve zgodovinskih objektov. Klasične metode za preiskavo poroznosti so uporabne za določanje porazdelitve por, vendar ne za ugotavljanje njihove morfologije in medsebojne povezanosti. Za razvoj nove metode za samocelitev betona so ključne meje metode, osnovnae na širjenju bakterij znotraj razpok. Uporabili smo rentgensko računalniško tomografijo (CT) za analizo vzorcev z in brez bakterij. Rezultate smo primerjali z analizo morfologije površine betonskih vzorcev z vrstično elektronsko mikroskopijo.
COBISS.SI-ID: 2410855
Nedavne inovacije v gradbeni industriji so vodile v razvoj različnih poroznih gradbenih materialov, ki so proizvedeni z dodatkom različnih penilcev v matrico materialov. V okviru preiskave smo izbrali tri porozne vzorce (lahki penjeni agregat - LWAs, alkalno aktivirane pene - AAF in autoklaviran zračni beton - AAC) za določanje poroznosti z rentegensko računalniško mikrotomografijo (mikroCT). Ti materiali so proizvedeni z različnimi postopki penjenja. Med temi procesi penilci sproščajo pline, ki se ujamejo v strukturo materialov. Študija prikazuje rezultate razvoja notranje strukture in poroznnosti LWAs, AAF in AAC materialov s pomočjo rentgenske računalniške mikrotomografije. Preiskave z mikroCT dajejo rezultate celotne poroznosti, kot tudi porazdelitve velikosti por, povezanost por in prostornino izoliranih por, ki so odvisne od temperature in procesa penjenja. Razvili smo visoko prozne strukture s celotno poroznostjo od 37,9 o 42,5% v LWA, do 54% v AAF in do 77% v AAC. V materialih se pojavljajo fine pore kot tui večje pore, izmed katerih so nekater v AAC večje od 4 mm. Rezultati preiskave kažejo na uporabnost tehnike za določanje širokega obsega razlićnih poroznih gradbenih materialov z različnimi razponi por, še posebej tistih, ki imajo premer večji od nekaj mm.
COBISS.SI-ID: 2292583