Največji prispevek rezultatov raziskav vidimo v prispevku k razvoju in izboljšanju predpisov za projektiranje. Tu se učinki v praksi, varnosti in ekonomiji daleč največ multiplicirajo. Že tekom projekta smo uspeli pripraviti dva priročnika za projektiranje v obliki pred-normativnih aktov. Prvi obravnava projektiranje montažne konstrukcije z armiranobetonskimi fasadnimi paneli kot celote. Ta vidik projektiranja ni bil nikdar pravilno razumljen. Projektanti so običajno predpostavljali, da paneli v smeri svoje ravnine ne sodelujejo s konstrukcijo. Dejanske tolerance pa take predpostavke pri močnih potresih ne dopuščajo. To je v preteklosti povzročilo veliko škode in celo porušitev. Tudi, če bi se projektanti zavedali tega problema, ne bi imeli methodologije in orodij, da bi ga ustrezno reševali. Na podlagi raziskav, o katerih tu poročamo, so bile zato pripravljene zelo potrebne smernice za celostni proces projektiranja. Objavljene so bile v publikaciji Skupnega evropskega centra za raziskave v obliki prednormativnega dokumenta. Potekajo aktivnosti, da bi se deli tega dokumenta sprejeli v Evrokodu 8.
F.31 Razvoj standardov
COBISS.SI-ID: 7584097Drugi pred-normativni dokument obravnava projektiranje specifičnih stikov med fasadnimi paneli in konstrukcijo. Te stike so preverjali (če so jih sploh) samo na delovanje sil izven ravnine panelov, ne pa tudi (kot smo omenili v prejšnji točki) v njihovi ravnini. Dejansko pa je 3D prostorska interakcija tisti kompleksni mehanizm, ki je projektantom onemogočal projektiranje. Sta pa obnašanje in varnost fasadnih sistemov prvenstveno odvisna prav od teh stikov. Problem je dodatno zapleten zaradi uporabe velikega števila različnih stikov v projektantski praksi. Zaradi povedanega smo pripravili dokument, ki podaja smernice, postopke in formule za projektiranje v Evropi najpogosteje uporabljanih stikov. Dokument temelji na poglobljenem razumevanju compleksnega odziva stikov na potres, ki smo ga pridobili v tem projektu. Na podlagi raziskav, o katerih tu poročamo, so bile zato pripravljene zelo potrebne smernice za celostni proces projektiranja. Objavljene so bile v publikaciji Skupnega evropskega centra za raziskave v obliki prednormativnega dokumenta. Potekajo aktivnosti, da bi se deli tega dokumenta sprejeli v Evrokodu 8.
F.31 Razvoj standardov
COBISS.SI-ID: 7588193Svetovno znano podjetje HILTI organizira redne seminarje za inženirje v praksi. Avtorji so bili povabljeni, da predstavijo rezultate novih raziskav na področju potresne odpornosti in projektiranja značilnih stikov v montažnih konstrukcijah. To je bila dobra priložnost za direktni prenos rezultatov projekta v prakso.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 8616545Vodja projekta je na 16. svetovni konferenci o potresnem inženirstvu organiziral posebno sekcijo SS43 z naslovom »Obnašanje obstoječih in inovativnih sistemov montažnih konstrukcij ter stikov v njih pri potresnem vplivu«. Svetovne konference so s 4 tisoč udeleženci največja posamična priložnost za predstavitev raziskovalnih rezultatov in širjenje znanja v svetovnem prostoru. Po recenziji, je bilo izbranih 16 člankov (3 od njih so prispevali člani raziskovalne skupine), ki so bili predstavljeni v dveh dveurnih srečanjih z dobro udeležbo. Podrobno so bile obravnavane teme iz tega projekta in njegovi rezultati so vzbudili precejšnje zanimanje.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
disertaciji smo razvili izvirno metodologijo za izvedbo potresnega obremenitvenega testa za montažne armiranobetonske hale na osnovi ciljnega potresnega tveganja. Metodologija vključuje analizo potresnega tveganja in sistem ocenjevanja, ki temelji na primerjavi ocenjenega tveganja z mejami različno sprejemljivega tveganja. Na podlagi ocen, določenih v postopku ocenjevanja, se postavi izid obremenitvenega testa, ki je lahko pozitiven (v primeru ocene AA ali A), pogojno pozitiven (v primeru ocene B) ali negativen (v primeru ocene C). Obremenitveni test je možno izvesti na dveh nivojih zanesljivosti, ki se razlikujeta v številu izvedenih analiz potresnega odziva. Višji nivo zanesljivosti smo aplicirali na tri enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivimi stiki in z različnimi nekonstrukcijskimi elementi (vertikalnimi paneli, s horizontalnimi paneli oz. z zidanimi polnili). Izid testa je bil v vseh primerih negativen, najslabše pa se je izkazala stavba z vertikalnimi paneli. Slednjo smo uporabili tudi pri izvedbi testa na nižjem nivoju zanesljivosti. Pri tem smo izvedli manj kot odstotek analiz, potrebnih na višjem nivoju, a določili praktično enake rezultate. Potresni obremenitveni test je poleg tega možno uporabiti tudi na nivoju sistema stavb, če so na voljo ustrezna orodja. V ta namen smo v disertaciji določili funkcije ranljivosti za dvanajst razredov stavb, ki so eden od vhodnih podatkov takega obremenitvenega testa, omogočajo pa tudi primerjavo potresnega odziva različnih tipov stavb. Obravnavali smo obstoječe enoetažne montažne armiranobetonske hale s pomanjkljivim projektiranjem na potresno obtežbo, pri tem pa ugotovili, da nekonstrukcijski elementi v obravnavanih stavbah povečujejo potresno tveganje tako z zmanjšanjem mediane kot tudi s povečanjem raztrosa intenzitet pri porušitvi.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 8142689