Izhodišča: Negativni življenjski dogodki predstavljajo tveganje za samomorilno vedenje. Pojav samomorilnega vedenja je odvisen od vrste negativnega življenjskega dogodka, časa njegovega pojava in podpore, ki jo ima oseba v svojem okolju in je lahko del procesa, ki ga je sprožil stresni dogodek. Namen študije je bil raziskati pojav neželenih dogodkov in alkoholizma staršev v otroštvu pri žrtvah samomora, zlorabo alkohola med žrtvami ter morebitno povezanost teh dogodkov s pojavom samomorilnega vedenja. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 90 žrtev samomora in 90 intervjuvancev iz splošne populacije, ki so bili vključeni kot kontrolna skupina. Med osebami, ki so bile vključene v raziskavo, ni bilo razlik v spolu in starosti. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev po metodi psihološke avtopsije. Rezultati: O zlorabi alkohola so pogosteje poročali pri žrtvah samomora kot v kontrolni skupini. Tudi poročanje o hudem pomanjkanju in alkoholizmu enega ali obeh staršev v otroštvu je bilo pogostejše v skupini žrtev samomora kot v kontrolni skupini intervjuvancev. Razlik med skupinama v pogostosti ločitve preiskovancev od enega ali od obeh staršev, smrti enega ali obeh staršev, razvezi staršev v otroštvu ali razlik v poročanju o spolni zlorabi v otroštvu nismo ugotovili. Zaključki: Negativni dogodki v otroštvu in zloraba alkohola bi lahko bili povezani s tveganjem za samomorilno vedenje v populaciji z enim višjih količnikov samomorilnosti. Pri načrtovanju ukrepov za preprečevanja samomorilnega vedenja ne bi smeli spregledati neželenih dogodkov v otroštvu pri žrtvah samomora in zlorabe alkohola ter temu primerno načrtovati ukrepe za preprečevanje tovrstnih dogodkov in ozaveščanje o nevarnostih zlorabe alkohola za pojav samomorilnega vedenja.
COBISS.SI-ID: 33477081
Velika depresivna motnja je psihiatrična motnja pri kateri igrajo različni genetski, epigentski in okoljski dejavniki številne vloge. V publikaciji smo predstavili nova dognanja na področju genetike in epigenetike depresije, s poudarkom na možganskem nevrotrofnem dejavniku (BDNF). V številnih študijah ugotavljajo razlike v ravni BDNF, ki so povezane z zdravljenjem depresije, vključno z neinvazivnim pristopom stimulacije možganov. Osvetlili smo vlogo BDNF kot potencialnega biološkega označevalca depresije in indikatorja za odziv na zdravljenje z antidepresivi ali stimulacijo možganov.
COBISS.SI-ID: 34235865