Raziskali smo listno fenologijo, debelinsko rast in razlike v vrednostih nestrukturnih ogljikovih hidratov (NSC) v lesu in skorji Quercus pubescens. V ta namen smo v obdobju od septembra 2015 do septembra 2016 jemali vzorce tkiv, ki so zajemala zunanji del lesa in floema (ločeno za kolaboran in nekolabiran del), iz debel puhastih hrastov v slovenskem submediteranu. Izbrali sme dve skupini dreves, ki so rasla na sosednjih ploskvah, ki sta se razlikovali v lastnostih tal (fliš in apnenec). Rezultati so pokazali, da so bili nekateri vzorci debelinske rasti primerljivi pri drevesih z dveh ploskev (tj. začetek kambijeve celične produkcije, maksimum rasti lesa / floema, prehod iz ranega v kasni les / floem in zaključek oblikovanja lesne branike), medtem ko so se drugi razlikovali (tj. zaključek kambijeve celične produkcije, stopnja rasti lesa / floema in širina branik lesa / floema). Količina NSC se je značilno razlikovala v različnih drevesnih tkivih (tj. les, kolabirani floem in nekolabirani floem), med datumi vzorčenja, ne pa med obema ploskvama. Med topnimi sladkorji so bile ugotovljene značilne sezonske razlike v količinah rafinoze, fruktoze in glukoze. Najvišje koncentracije škroba so bile ugotovljene v lesu, kar je v nasprotju s predhodnimi ugotovitvami drugih avtorjev pri iglavcih, kjer so najvišje količine škroba zasledili v notranjih delih skorje. Ugotovljene razlike je mogoče pojasniti z razlikami v anatomiji lesa in skorje iglavcev in listavcev.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5065382Puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.) navadno raste v sredozemskih območjih, kjer je zaradi podnebnih sprememb pričakovati povečano pogostost in jakost sušnih dogodkov. Raziskali smo odziv rasti puhastega hrasta v slovenskem submediteranu na sušo, pri drevesih, ki so rasla na dveh sosednjih ploskvah, ki sta se razlikovali v lastnostih tal (fliš in apnenec). V dveh rastni sezonah, 2015 in 2016, smo spremljali sezonska dinamiko nastajanja lesa in floema, razvoj listov in tok vode v lesu. Navkljub krajšemu obdobju kambijeve celične produkcije v letu 2016 v primerjavi z letom 2015, so bili prirastki lesa in floema v 2016 širši zaradi večje stopnje celične produkcije. Nastanek prvih listov se je v vseh primerih pojavil v drugi polovici aprila in je sovpadel z začetkom nastajanja inicialnih trahej ranega lesa. Indeks listne površine je naraščal z razvojem listov. V začetku rastne sezone je tok vode v lesu naraščal sočasno z razvojem listov. V nadaljevanju rastne sezone pa je bil toke vode v lesu pod vplivom vremenskih dejavnikov, zlasti parnega tlaka, temperature zraka in sončnega sevanja. V obeh letih je v obdobju od aprila do septembra tok vode v lesu odražal razliko v razpoložljivosti vode v tleh na obeh ploskvah. V sušnem obdobju so drevesa še vedno odražala visoko učinkovitost izrabe vode, kar potrjuje, da je puhasti hrast v smislu preživetja dobro prilagojen na pomanjkanje vode v tleh. Kombiniran strukturno-funkcionalni raziskovalni pristop, predstavljeni v tem delu, kaže, da podnebje ni edini dejavnik, ki vpliva na debelinsko rast puhastega hrasta na izbranih ploskvah; lastnosti tal so zelo pomembna okoljska značilnost, ki jo je potrebno upoštevati pri tovrstnih študijah.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5074342Dolgoročne podnebne napovedi za srednjo Evropo kažejo na povečano pogostost in jakost suš. Izmed vseh evropskih regij se zdi, da je Sredozemlje najbolj podvrženo podnebnim spremembam. Na slovenskem Krasu je puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.) ena izmed prevladujočih avtohtonih drevesnih vrst z velikim ekološkim pomenom, saj preprečuje degradacijo in erozijo plitvih tal. Informacije o debelinski rasti puhastega hrasta v slovenskem submediteranu so skope. Raziskali smo sezonsko dinamiko nastajanja lesa in floema v povezavi z listno fenologijo in meritvami pretoka vode v lesu. V ta namen smo v dveh rastnih sezonah, 2015 in 2016, izbrali dve raziskovalni ploskvi, ki se razlikujeta v razpoložljivosti vode v tleh. Ugotovili smo povezavo med sezonsko dinamiko nastajanja lesa in pretokom vode v lesu, ki pa je v tesni zvezi z listno fenologijo zgodaj spomladi. Časovna dinamika nastajanja lesa in floema se je razlikovala med obema lokacijama; drevesa z večjo razpoložljivostjo vode v tleh so imela širše letne prirastke. Preliminarni rezultati potrjujejo, da je razpoložljivost vode v tleh tesno povezana z debelinsko rastjo puhastega hrasta.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4968614Predavanje o debelinski rasti dreves za doktorande, podiplomske študente in raziskovalce na PLECO, Univerza v Antwerpnu, Belgija. Medletne informacije o debelinski rasti dreves so zelo pomembne za modeliranje v dendroklimatoloških in dendroekoloških raziskavah, saj pomagajo razumeti in pojasniti klimatske signale, ki so zabeleženi v širini in anatomski zgradbi branik. Na predavanjih je bila predstavljena debelinska rast dreves in kambijeva aktivnost, kratek pregled objav o medletni dinamiki nastanka lesa, ki trenutno potekajo v Evropi, ter potencial raziskav o nastanku floema. Predstavila sem tudi naše najnovejše rezultate in objave.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 4850086Rast dreves je tesno povezana z lokalnimi okoljskimi dejavniki, ki neposredno vplivajo na fiziološke procese. Drevesa tako prilagajajo strukturo tkiv, da se prilagodijo spreminjajočim se okoljskim razmeram. V procesih debelinske rasti, ki zajemajo ksilogenezo in floemogenezo, se te strukturne prilagoditve vršijo. Iz tega razloga anatomija lesa in floema predstavlja dober pokazatelj uspešnosti prilagoditve dreves na lokalne okoljske razmere. V preteklih raziskavah o nastajanju lesa se je izkazalo, da je proces v veliki meri pod vplivom okoljskih dejavnikov, medtem ko sta nastajanje in struktura floema v splošnem manj raziskana. Za razliko od lesa je vsakoletna tvorba floemske branike ključnega pomena za preživetje dreves, saj omogoča transport iz listov v tkiva, kjer se vrši rast in shranjevanje ogljikovih hidratov. V predstavitvi bomo prikazali različne vzorce sezonske dinamike nastajanja lesa in floema pri različnih drevesnih vrstah iz različnih okolij. Predstavili bomo kambijevo delovanje ter anatomijo lesa in floema pri drevesih iz zmernega in (sub)sredozemskega pasu za ponazoritev plastičnosti debelinske rasti, ki jim omogoča prilagoditev na spreminjajoče se okoljske razmere. Nazadnje bomo razpravljali o tem, kako lahko študije o debelinski rasti dopolnijo ekofiziološke in dendroekološke analize. Razumevanje, kako se sekundarna rast dreves odziva na spreminjajoče se okoljske razmere, prispeva k velikim znanstvenim izzivom, povezanim z delovanjem dreves v prihodnje v kontekstu globalnih podnebnih sprememb.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5199014