Razlike v sezonski dinamiki razvoja listov, debelinske rasti (vključno s floemom) in ksilemskim tokom vode so bili redko raziskane pri listavcih iz sušnih okolij. Iz tega razloga smo v rastni sezoni 2014 spremljali fenologijo listov, nastajanje lesa in floema ter ksilemski tok vode pri puhastem hrastu (Quercus pubescens) z zaraščenih kraških travišč. Ugotovili smo, da se je oblikovanje prvih trahej ranega lesa začelo pred razvojem brstom v začetku aprila. Te traheje so bile popolnoma oblikovane in s tem usposobljene za prevajanje vode pred popolnim razvojem novih listov konec maja. To kaže, da so traheje ključne za zagotavljanje prevodnosti vode v vzdolžni smeri drevesa v obdobju razvoja listov. Podobna dinamika ksilemskega toka vode in LAI vrednosti zgodaj spomladi kažejo, da je porast vrednosti ksilemskega toka pri puhastem hrastu sledil razvoju krošenj. V prvih treh tednih debelinske rasti je bil nastanek floemske branike hitrejši kot lesne, kar potrjuje, da ima razvoj floema prednost pred razvojem lesa na začetku rastne sezone. To bi lahko pojasnili s tem, da so po razvoju brstov, nastajajoči listi zelo velik porabnik ogljikovih hidratov, obenem pa predstavljajo majhno transpiracijsko površino. Ali je medsebojna odvisnost kronološkega zaporedja proučevanih procesov v puhastem hrastu vnaprej določena, je potrebno potrditi z večletnimi podatki in opazovanji. 'Ustrezno zaporedje' teh procesov je namreč bistveno za rast dreves in njihov odziv na stresne dejavnike okolja.
COBISS.SI-ID: 4701350
Malo je znanega o sezonski dinamiki razvoja listov in debelinske rasti (vključno s floemom) v različnih delih drevesa, čeprav so tovrstne bazične informacije ključne za razumevanje povezav med strukturo in delovanjem prevodnih tkiv. V ta namen smo v rastni sezoni 2015 proučili razvoj listov, sezonsko dinamiko nastanka lesa in floema ter njuno strukturo na deblu ter na dveh mestih v vejah pri puhastem hrastu (Quercus pubescens) v Submediteranu. Datumi začetka in zaključka kambijeve celične produkcije so bili na dveh mestih v vejah usklajeni, a različni na deblu. Obdobje kambijeve celične produkcije je bilo tako mesec dni daljše na deblu, kar se je odražalo v 82,8 % širših lesnih in 45,1 % širših floemskih prirastkih. Širine floemskega prirastka so na deblu predstavljale 24,8 % in v vejah 79,4 % širine lesnega prirastka. Večina letnega prirastka lesa in floema v deblu in vejah je nastala pred popolnim olistanjem dreves. Naša študija je potrdila, da razvoj listov in debelinska rast pri puhastem hrastu ne potekata sočasno. Različna dinamika debelinske rasti v različnih delih drevesa se odraža v različni strukturi lesa in floema, kar je skladno z različnimi vlogami debla in vej v smislu delovanja dreves.
COBISS.SI-ID: 4833190
Nestrukturni ogljikovi hidrati (NSC, tj. škrob in topni sladkorji) se pogosto analizirajo v študijah odziva dreves na stresne dogodke (npr. suša), saj služijo kot rezervoar ogljika namenjenega za rast in dihanje ter zagotavljajo kritične osmotske funkcije za vzdrževanje turgoja in prevodnega transporta v različnih okoljskih razmerah. Raziskovali smo vpliv razpoložljivosti vode v tleh na listno fenologijo, debelinsko dinamiko rasti in spremembe v NSC v deblu hrasta Quercus pubescens iz Submediterana. V ta namen smo vzorčili drevesa, ki so rasla na dveh sosednjih ploskvah, ki sta se razlikovali v lastnostih tal (F - fliš in L - apnenec). NSC so bili analizirani v zunanjem delu lesa in floemu (ločeno za kolabiran in nekolabiran del). Rezultati so pokazali, da so bili lesni in floemski prirastki 41,6% oziroma 21,2% širši pri hrastih na F-ploskvi predvsem na račun višje stopnje celičnih delitev. Količina NSC in topnih sladkorjev se je značilno razlikovala med tkivnimi deli in datumi vzorčenja, ni pa se razlikovala med obema ploskvama. Razpoložljivost talne vode je bistveno vplivala na debelinsko rast debla hrasta Q. pubescens, medtem ko na same vrednosti NSC ni vplivala. Rezultati kažejo, da je potrebno pri proučevanju vpliva stresnih dogodkov na rast in delovanje dreves upoštevati tudi lastnosti tal.
COBISS.SI-ID: 5196710
V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
COBISS.SI-ID: 4637094
V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
COBISS.SI-ID: 4819878