Sezonske časovne razlike v razvoju listov, debelinski rasti (vključno s floemom) in ksilemskem toku vode so bili zelo redko istočasno obravnavani pri listavcih iz sušnih območij. Da bi bolje razumeli kronološki potek teh procesov, smo spremljali listno fenologijo, nastajanje lesa in floema in ksilemski tok v puhastem hrastu (Quercus pubescens) na Podgorskem krasu v rastni sezoni 2014. Ugotovili smo, da so prve traheje ranega lesa začele nastajati pred odpiranjem brstov, in sicer v začetku aprila. Razvoj brstov se je začel v drugi polovici aprila, listi pa so se popolnoma razvili do konca maja. LAI vrednosti so naraščale z razvojem listov. Do odpiranja brstov je nastalo približno 28 % lesnega in 22 % floemskega prirastka. Takrat so bile tudi prve traheje ranega lesa popolnoma oblikovane in sposobne opravljati prevodno funkcijo, kar kaže na to, da so te traheje ključne za zagotavljanje hidravlične prevodnosti aksialnega vodnega toka v času razvoja listov. V prvih treh tednih debelinske rasti je bila rast floemske branike večja kot lesne, nato pa se je to razmerje obrnilo. To nakazuje, da ima nastanek floema na začetku rastne sezone prednost pred tvorbo lesa. To bi bilo lahko povezano z dejstvom, da po odpiranju brstom razvoj listov predstavlja velik ponor ogljikovih hidratov, obenem pa predstavlja majhno transpiracijsko površino. Ali je ugotovljeno kronološko zaporedje proučevanih procesov fiksno v puhastem hrastu, moramo potrditi z večletnimi podatki. Je pa potrebno poudariti, da je pravilno zaporedje teh procesov ključno za sinhronizirano delovanje dreves in njihov odziv na okoljske (stresne) dejavnike.
COBISS.SI-ID: 4701350
V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009-2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar-maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar-april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
COBISS.SI-ID: 4637094