Komunikacijske strategije v političnem polju se razvijajo v skladu z „medijsko logiko“, tj. praksami in konvencijami, ki določajo način delovanja medijev. Raziskave so pokazale, kako medijska in politična logika vplivata druga na drugo, pri čemer se politični akterji prilagajajo medijskim tehnikam in obratno, mediji oblikujejo poročanje v skladu z usmeritvami politične elite. Raziskave s področja feminističnih medijskih študij so pokazale, da medijski sistemi niso »spolno nevtralni«, ampak da prevladuje vztrajnost patriarhalnih novinarskih rutin, ki naturalizirajo androcentrične strokovne in organizacijske strukture medijev. Tradicionalne spolne norme v medijih vztrajno povezujejo moškost s sfero političnih elit, novinarsko nevtralnostjo in objektivnostjo, medtem ko so ženske potisnjene na področje človeških interesov, zdravja, varstva in potrošnje, kjer ženski novinarski etos predpostavlja empatijo in skrb kot profesionalne vrednote za ženske novinarke. V prispevku proučujemo (ne)možnosti medijev, da se ustrezno odzovejo na populistično zanikanje spolnih neenakosti: kako se lahko, če sploh, mediji, ki v katerih se dogaja retradicionalizacija spolnih vlog, kritično odzivajo na populistične anti-feministične agende?
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35911261V prispevku izhajamo iz teze, da ima spolno občutljiva politika pozitivne učinke na delovno okolje in na posamezne delavce in delavke v medijih in, nasprotno, da spolna neobčutljivost politik ohranja spolno slepoto v medijih. Nadaljnja teza je, da je dobičkonosna usmeritev trenutne faze »kognitivnega kapitalizma«, uvedba začasne narave delovnih pogodb, dolg delovni čas, zahteva po brezpogojni zavezanosti delu itd. favorizira žensko delo. Prispevek analizira na primeru medijske industrije, kako povečanje števila žensk v medijskih sistemih ustreza zamišljanju dela »kot življenja« in s tem reproducira neenakosti med spoloma. Poudarek je na demitologiziranju dela v medijih kot »razspoljenega« dela, pri čemer kritično premišljamo o imperativu »podjetniške subjektivitete«, za katero so značilni meritokratski ideali in zanikanje neenakosti. Teoretični argument je empirično podprt z intervjuji, ki smo jih opravili z medijskimi delavci in delavkami na televizijah v Sloveniji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35582045Predavanje se osredotoča na povezavo med razredom, izobrazbo in televizijskim okusom ter posledično na vprašanje, kakšno vlogo igra potrošnja televizije v organizaciji razrednih distinkcij. Zanima nas, kako deluje kulturni kapital v polju popularne kulture in ali lahko kljub dostopnosti televizija igra pomembno vlogo v oblikovanju in vzdrževanju kulturnih hierarhij. V nasprotju z delom novejše literature, ki ugotavlja šibko povezavo med razrednimi pozicijami in vzorci televizijske potrošnje, na primeru analize v Sloveniji pokažemo, da poklicni razred in izobrazba pomembno diferencirata občinstvo, čeprav le na omejenem segmentu žanrov oziroma televizijskih oddaj. Izpostavljamo tudi pomembnost proučevanja televizijskih preferenc in averzij v povezavi z ostalimi področji kulturne potrošnje, vključno z vprašanjem spolnih razlik.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 34202973Proučevanje spola in medijev se v zadnjih desetletjih osredinja na raziskave o položaju žensk, zaposlenih v medijski industriji (rekrutacija, možnosti napredovanja, problem “steklenega stropa” oz. “lepljive lestve”), in reprezentaciji žensk v različnih žanrih. Trendi kažejo, da študij novinarstva oz. medijskih študij številčno zaključi več žensk kot moških (v Sloveniji 83 %). Povečuje se delež žensk v novinarskem poklicu, ki v Sloveniji presega polovico vseh zaposlenih, medtem ko najvišje vodilne položaje še vedno zasedajo moški. Delež žensk se viša z nižanjem delovnega položaja, na srednji, operativni ravni vodenja (uredništvo) je v Sloveniji delež po spolu skoraj izenačen (EIGE 2014). Spolna diferenciacija je značilna za medijske reprezentacije, kar utrjuje reprodukcijo tradicionalnih spolnih vlog. V prispevku analiziramo spremembe novinarskega poklica v Sloveniji z vidika spola. Izhajamo iz teze, da je za razumevanje sprememb novinarskega poklica potrebno upoštevati vidik uspoljenosti institucij, odnosov moči in položajev odločanja. V prvem delu tematiziramo spolno diferenciacijo v medijih na točki politik enakosti spolov in na mapiranju značilnosti uspoljenosti medijskega sistema. V drugem delu raziskujemo, kako vodilne in vodstvene osebe v treh televizijskih hišah dojemajo reprezentacije spolov v medijih in spolno diferenciacijo zaposlenih v medijski industriji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1207661Na mednarodni konferenci Gender Differentiation in Media Industries, ki je v organizaciji Mirovnega inštituta in Fakultete za družbene vede 14.-15. junija 2018 potekala na FDV v Ljubljani, so udeleženke in udeleženci razpravljali o spolnih neenakostih v medijih, na preseku medijske politike, produkcije, reprezentacije in potrošnje. 30 govorcev in govork iz 12 držav je analiziralo medijske politike in ugotavljalo njihove učinke na spolno diferenciacijo novinarskega dela, izpostavili so neenakosti v polju medijske distribucije, analizirali občinstva ter normiranje femininosti in maskulinosti v medijskih tekstih in podobah. Povzetki prezentacij so zbrani v brošuri http://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2018/06/text-for-booklet-June-Final.pdf
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 295275264