V članku ugotavljamo, da aktualne razmere kognitivnega kapitalizma, ki v procese medijske produkcije vnašajo začasnost delovnih pogodb, razpotegnjeni delovnik čez ves dan, zahtevo po brezpogojni predanosti delu idr., prednost dajejo ženskemu delu. Preverjamo tezo, da povečano število žensk v medijski industriji ustreza profitabilni naravnanosti sodobnega kognitivnega kapitalizma in imaginaciji dela, ki jo predpostavlja, s čimer se reproducirajo spolne neenakosti. Pozornost posvečamo demitologizaciji medijskega dela kot brezspolnega, in sicer z analizo feminizacije v povezavi s porastom individualizacije, z vzponom "podjetniške subjektivitete", za katero je značilno zanikanje neenakosti, in s prekarizacijo produkcijskih procesov ter z njo povezane devalvacije ugleda poklica novinarja oziroma novinarke. V analizi obravnave t. i. razspoljene uspoljenosti medijev se opiramo na 21 intervjujev, ki so bili opravljeni z zaposlenimi na treh televizijah v Sloveniji: javni TV SLO, komercialnih POP TV in Planet TV.
COBISS.SI-ID: 35366493
Na podlagi analize medijskega sistema v Sloveniji v članku izhajamo iz ugotovitve, da medijska politika v zadnjih 25 letih integraciji načela enakosti spolov ni namenjala potrebne pozornosti. Izhajamo iz teze, da ima za spol senzibilna medijska politika pozitivne učinke na stališča vodstvenih kadrov v medijih in nasprotno, da se za spol nesenzibilna medijska politika odraža na stališčih in vrednotah zaposlenih v vodstvenih strukturah, kar preverjamo z analizo razmer v slovenskem medijskem okolju. Empirične podatke črpamo iz 12 intervjujev z vodilnimi kadri na treh televizijah v Sloveniji in s predstavnicami in predstavniki profesionalnih novinarskih združenj. Analiza intervjujev pokaže, kako vodstveni kadri v razmisleku o vlogi spola prevzamejo, kar bi lahko poimenovali "princip minimiziranja vloge spola", ko se respondenti in respondentke postavijo na stališče, da neenakosti pravzaprav ni, s čimer jo neposredno tudi sprejemajo in opravičujejo. Rezultati obenem pokažejo na precejšnjo enotnost v stališčih vodstvenih kadrov, da diskriminacija glede na spol ni problem, da ne obstaja oziroma da je edino, kar šteje, "lastna motiviranost in delo". Članek pokaže na nekatere nove mehanizme spolne diferenciacije, ki se v medijski industriji pojavljajo skozi prakse in stališča, ki prevzamejo zavedanje o pomenu enakosti, kar pa hkrati, z različnimi strategijami zanikanja in minimiziranja, izničijo.
COBISS.SI-ID: 35054685
Enakost spolov ni tema, ki se ji medijski sektor v Sloveniji posebej posveča; razen splošnih zavez, ki jih narekuje zakonodaja in imajo omejen učinek, ne obstajajo specifični mehanizmi ali ukrepi znotraj medijev, niti dejavnosti profesionalnih združen, ki bi obravnavale in spodbujale enakost spolov. Od 90-ih let do danes ženske zasedajo zgolj tretjino vodilnih položajev v medijih v Sloveniji. Nekaj sprememb je zaznati na vodilnih uredniških mestih, ko so v petdesetletni zgodovini treh osrednjih dnevnih časopisov ženske prvič postale odgovorne urednice. Prevzele so položaje, ne pa tudi moči. V prispevku se ukvarjamo z analizo politik enakosti spolov v medijih in z analizo udeležbe žensk v organizacijskih strukturah in vsebinah medijev, ter preverjamo, kako se ti rezultati navezujejo na (nezadostne) institucionalne okvire za uveljavljanje enakosti spolov v medijih v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1157997
Članek utemeljuje pristop k raziskovanju občinstva, ki temelji na analizi artefaktnega, prostorskega, časovnega in senzoričnega vidika medijske potrošnje ter se pri tem naslanja na t. i. teorijo medija in teorijo prakse v sociologiji. V drugem delu interpretira rezultate kvalitativne empirične študije o vsakdanji uporabi medijske tehnologije mladih, starih med 19 in 29 let. Ugotavlja, da v okoliščinah, v katerih so digitalni mediji kolonizirali vse sfere družbenega življenja in kjer je online družabnost v celoti naturalizirana, prihaja do stalne omrežene povezanosti in komunikacijskih praks premikanja uporabnikov po različnih medijih, ki so izrazito fragmentirane in razpršene. Analiza dnevnikov medijske potrošnje je pokazala, da je prišlo do radikalne mediatizacije, ki igra pomembno vlogo v spremembi generacijske strukture občutenja.
COBISS.SI-ID: 35693661
V članku analiziramo podatke o gledanosti treh slovenskih televizijskih programov (POP TV, TV Slovenija 1 in Planet TV) v izbranem dvotedenskem obdobju ter problematiziramo nekatere zelo pogoste predpostavke o spremembah, povezanih s televizijo in njenim občinstvom, kot je, recimo, predpostavka o izrazitem padcu gledanosti televizije na račun novih medijev. Izpostavljamo tudi nujo po upoštevanju nacionalnega konteksta, saj pokažemo posebnosti slovenskega televizijskega okolja. V empiričnem delu pokažemo, da, prvič, fragmentacija občinstva v slovenskem kontekstu še ni izrazita, drugič, da se zaradi povečane konkurence še posebej najbolj popularni programi, ki skušajo ohraniti svoje deleže gledanosti, zatekajo v preverjeno programsko ponudbo, namenjeno predvsem ženskemu delu občinstva, in tretjič, da v povezavi z drugo točko prihaja do retradicionalizacije spola v televizijskih formah domače produkcije.
COBISS.SI-ID: 35055965