Članek v kontekstu trajnostnega poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja obravnava vlogo in pomen poznavanja vprašanj, povezanih z uporabniki prostora. Predstavlja koncept in metodološki razvoj tako imenovanega uporabniškega modula, enega od treh modulov modela celovitega sistema poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja. Na podlagi analiz dnevnih rutin izbranega uporabniškega profila, ki temeljijo na metodi vedenjskih zemljevidov, v kontekstu analiz modeliranja visokih voda obravnava drobne (small data), a pomembne, podatke. S tem umešča poznavanje dinamike vsakdanjega življenja v poplavno modeliranje in poplavno vzdržno načrtovanje, ki pa običajno temelji na masovnih podatkih (big data). Tako osnovan uporabniški modul je bil testiran in preučevan na testnem pilotnem območju, Planinskem polju. Planinsko polje je tipično kraško prelivno polje, ki je pogosto poplavljeno. Prispevek predstavlja nov pristop, ki temelji na poznavanju delovanja uporabnika v prostoru in odpira nove vidike poplavno vzdržnega/varnega prostorskega načrtovanja.
COBISS.SI-ID: 2904771
Površinski tok reke Unica se na Planinskem polju povsem približa vzhodnemu robu, kjer reka izgublja vodo v več ponornih območjih skozi izrazite požiralnike, nize drobnih odprtin in dobro pretrto kamnino. Za oceno odtoka so bili izmerjeni pretoki reke gorvodno in dolvodno od teh ponornih območij. Z akustičnim Dopplerjevim merilnikom pretoka je bilo izmerjenih sedem profilov, na podlagi njih pa so bile preračunane vrednosti za posamezno ponorno območje.
COBISS.SI-ID: 41880621
Namen dela je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na poplavljanje kraškega polja, in ovrednotiti njihov vpliv na amplitudo in trajanje poplav. V ta namen smo vzpostavili seznam parametrov, ustreznost vsakega pa preskusili z uporabo dveh idealiziranih numeričnih nastavitev. Rezultati kažejo uporabnost enostavnih numeričnih nastavitev za določitev učinka vsakega parametra na amplitudo in trajanje poplav. Ugotovitve smo združili v simulacijo poplav srednje intenzivnosti in dolgega trajanja, ki so se pojavili na tipičnem kraškem polju.
Zamisel o celovitem pristopu kot več-razsežnostnem konceptu v raziskovanju in načrtovanju ni nova. Celovite ocene in modeli so znani kot analitični pristop v raziskavah in kot koncepti zasnove scenarijev v procesih prostorskega načrtovanja, še posebej pri soočanju s posledicami in vzroki okoljskih problemov, vključno s poplavami. Da bi se celoviti koncepti vnesli v procese načrtovanja, oblikovanje prostorskih politik in upravljanja s prostorom, je bilo v zadnjih desetletjih na področja prostorskega načrtovanja in upravljanja prostorskega razvoja vpeljanih več konceptov, npr. trajnostni razvoj, ekosistemski pristop in ekosistemske storitve ter na naravi temelječe rešitve. To kaže na dejstvo, da obstaja precejšnje strinjanje o tem, da so celoviti pristopi potrebni. Hkrati pa primeri njihove implementacije kažejo, da je manjše soglasje o tem, kaj celovitost dejansko pomeni in kako jo je mogoče učinkovito vključiti v proces prostorskega načrtovanja in modeliranja. Članek se v kontekstu poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja osredotoča na pristop, ki za potrebe prostorskega načrtovanja (urbanistični modul) gradi na konceptih modeliranja, ki sledijo poznavanju sprememb narave in njenih značilnosti (hidrogeološki modul) ter človekovega delovanja v njem (uporabniški modul). Ovrednoti in oceni potencialne vrednosti empiričnih podatkov, ki jih je mogoče zajeti s hidrogeološkim in uporabniškim modulom za potrebe načrtovalske prakse ter glede na osnovno podporno zakonodajo (Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o vodah) komentira tudi njihovo uporabno vrednost za dejansko implementacijo v praksi.
Članek se osredotoča na možnosti in pomen vključevanja raznorodnih podatkov, ki so pomembni za celovito prostorsko načrtovanja z vidika poplavne ogroženosti. Izhaja iz ugotovitev, da je razumevanje, priznavanje in vključevanje merila človekovih dejavnosti in njihovih razsežnosti kot ene od pomembnih sestavin dinamičnih sistemov v (poplavno vzdržnem) prostorskem načrtovanju, pomembno. Z enakovrednim razvojem hidrogeološkega in uporabniškega modula, dveh od treh modulov celovitega modela poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja, prikaže možnosti hkratnega obravnavanja dinamike sprememb naravnih sistemov in sistemov, ki jih narekuje človek. Pokaže, da je na podlagi hidrogeološkega modula mogoče oceniti kateri naravni parametri vplivajo na poplavo ter kje in kako dolgo se bo razlitje vode zadržalo; na podlagi uporabniškega modula pa je za posamezno dejavnost v dnevni rutini profila uporabnika mogoče oceniti kje, kako dolgo ter kako pogosto se pojavlja, v času poplav in v času brez poplave, ter oceniti ali katera od dejavnosti (lahko) dodatno vpliva na potek poplave.