Poglavje obravnava prostorsko statistiko z neobičajnega vidika. Osredotoča se na empirično znanje o uporabniško-prostorskih odnosih in s tem opozarja na specifične prostorske podatke in statistiko o urbanih okoljih. Temelji na oceni kakovosti časa (TQA) in sledi konceptu čas-ljudje-prostor za analize in simulacije kakovosti bivanjskega okolja, podprtem z metodo vedenjskih zemljevidov. Pokaže, da kvaliteta časa, ki ga porabimo za določeno aktivnost v določenem prostoru izraža kakovost bivalnega okolja. Pokaže tudi, da je kvaliteta porabljenega časa odvisna od tega kar si posameznik v okviru svojih ekonomskih zmožnosti lahko privošči in kakovost bivanjskega okolja vrednoti s pomočjo slabega/dobrega časa. Uporabna vrednost pristopa je v tem, da z empiričnim znanjem, ki se gradi na podlagi zbiranja konkretnih vedenjskih vzorcev, dopolnjuje načrtovalske smernice na podlagi drobnega merila in na uporabnika osredotočeno prostorsko statistiko, s katero usmerjamo procese odločanja za človeku prijazna bivanjska okolja. Izbrano poglavje predstavlja teoretično osnovo za razvoj uporabniškega modula, v okviru katerega se v projektu ukvarjamo z dnevnimi rutinami prebivalcev. Vprašalnik za pogovore s prebivalci je bil oblikovan na podlagi principov koncepta TQA.
COBISS.SI-ID: 2781635
Specifične značilnosti kraških vodotokov v nacionalnih predpisih za spremljanje količinskega in kakovostnega stanja voda ter za upravljanje voda pogosto niso ustrezno upoštevane. V prispevku predstavljamo ugotovitve spremljanja kakovosti izbranih kraških izvirov in podlage za upravljanje kraških vodotokov. Potrjujemo predpostavko, da mora biti upravljanje vodotokov specifično in ne splošno. Rezultati študij so osnova za priporočila za izboljšanje obstoječih smernic spremljanja kakovosti ter upravljanja kraških voda. Ker se razmere v kakovosti kraških voda močno razlikujejo v odvisnosti od hidrološkega stanja, je poznavanje te problematike izrednega pomena tudi pri ekstremnih vodnih ujmah potrebno upoštevati, biti nanje pripravljeni in če je potrebno, se nanje tudi ustrezno odzvati. Zato nam bodo v pomoč ugotovitve predstavljene v pričujoči študiji.
COBISS.SI-ID: 4054095
Celovito poznavanje kraškega površja, jam, voda in biotske raznovrstnosti je predstavljalo podlago za nadaljnje raziskave s posebnim poudarkom na načrtovanju upravljanja naravnih virov in namembnosti prostora na krasu. Da bi razumeli kras, so bili razviti modeli evolucijske dinamike in procesov, s katerimi je bilo mogoče pripraviti študijo tveganj za njegovo degradacijo. Z uporabo visoko kakovostnih rezultatov krasoslovnih raziskav iz posameznih področjih krasoslovja in interdisciplinarnih študij, je bil vzpostavljen temelj za trajnostno načrtovanje življenja na krasu, ki vključuje naravne in kulturne značilnosti ter ranljivost kraških pokrajin. Del predstavljene študije je tudi razumevanje dinamike poplavljanja kraških polj, ki predstavlja osnovo izdelave hidrogeološkega modela tekočega projekta.
COBISS.SI-ID: 40073261