Anketna raziskava v štirih slovenskih soseskah je bila izvedena kot pilotni del projekta, nosilka katerega je Dr. Tadeja Zupančič, z naslovom "Sistemska podpora odločanju pri urbani prenovi slovenskih naselij z vidika uravnoteženja energetske učinkovitosti in upravljanja z lokalnimi viri v soseskah˝. Raziskovalni projekt predlaga vzpostavitev podatkovno-osnovanega sistema za podporo odločanju pri modularni urbani prenovi slovenskih naselij na ravni sosesk z vidika njihove trajnostne učinkovitosti. Anketa je bila zasnovana v skladu z dvema ciljema in sicer: 1) pridobiti nekatere manjkajoče podatke o učinkovitosti in trajnosti pilotnih sosesk in 2) ugotoviti stopnjo odzivnosti prebivalcev sosesk, težave pri pridobivanju podatkov na tak način in pretres možnosti za sistemsko vključitev tako pridobljenih podatkov v predhodno osnovan model vrednotenja sosesk. Glavni problemi, ki so obravnavani v anketi, in s katerimi se obračamo na prebivalce izbranih sosesk so: zadovoljstvo z javnimi odprtimi prostori in opremljenostjo ter zadovoljstvo s prometno infrastrukturo, navade prebivalcev v zvezi z uporabo javnih odprtih površin, navade povezane z dnevnimi potovanji in uporabo prometnih sredstev, navade povezane s uporabo virov (energija, voda, čas ...), stopnja pripadnosti in odnos prebivalstva do lokalnega okolja, aktivnost skupnosti in uporaba naprednih tehnologij.
COBISS.SI-ID: 3692932
Prispevek obravnava področje trajnostne učinkovitosti in kakovosti slovenskih sosesk ter trajnostne ozaveščenosti njihovih prebivalcev. Empirična študija v slovenskih soseskah, ki jo deloma obravnavamo v tem članku, je bila izvedena kot empirični del raziskovalnega projekta o podpori odločanju pri urbani prenovi slovenskih naselij. Anketno poizvedovanje (n = 321) se nanaša na tipične vzorce vedenj, prepričanj in navad, ki so povezani z vsakodnevnimi aktivnostmi prebivalstva in zgoščeni okrog pojma bivanja v izbranih soseskah ter njihov vpliv na grajeno,naravno in družbeno okolje. V tem članku se osredotočamo na nekatera spoznanja, ki jih raziskava prinaša, in sicer s poudarkom zanimanja na prebivalstvu Komna. V analizi smo rezultate ob bok postavili rezultatom, pridobljenim v drugih pilotnih prostorskih enotah, kjer smo anketo izvajali, ter nadalje umestili v okvir obstoječega znanja na področju trajnostnega vedenja in njegovih vplivov na širši prostor bivanja.
COBISS.SI-ID: 3695492
Prispevek obravnava vzpostavljanje in interpretacijo strukture mestnega javnega odprtega prostora v miselni podobi njenih uporabnikov na primeru Ljubljane. Razkriva, kako je prostorsko kontinuiran urbani odprt prostor fizično povezan v celotno prostorsko strukturo mesta in kako ga opredeljujejo različni sestavni deli. Osrednje vprašanje je, kako je tak prostor prisoten v miselni podobi uporabnikov in ali in kako ga njegovi uporabniki strukturirajo v podenote. Namen članka je tudi ugotoviti, kakšne so njegove dimenzije, kako je na mentalni ravni razdeljen na ločene enote in kakšne so zaznane hierarhične povezave med takšnimi enotami v smislu prostorskih, funkcionalnih in nematerialnih značilnosti prostora, ki pogojujejo to dojemanje. Ugotavlja, da tako splošna prostorska struktura mesta kot tudi njegove sestavne komponente igrajo pomembno vlogo pri tem, kako uporabniki konceptualizirajo urbani odprti javni prostor.
COBISS.SI-ID: 2849731
Prostorski značaj je neotipljiv, a pomemben del naše kulturne dediščine in urbanih ‚ekosistemov‘. Kolaž objektov, stavb, krajin, njihova uporaba in preoblikovanje skozi stoletja ter edinstvena pojavnost v določenih časovnih trenutkih dajejo prostorom prostorsko identiteto in edinstvenost. Ta prispevek se osredotoča na vseprisotne, vsakdanje objekte in ulično pohištvo. Ti so v naših urbanih prostorih pogosto spregledani, v diskusiji o kulturni dediščini pa se le redko zdijo pomembni. Kljub temu, da so si po obliki in funkciji vedno bolj podobni in globalizirani, lahko v do-ločenih primerih izražajo tudi lokalni značaj in služijo kot nosilci kulturne in prostorske identitete. Že nabor silhuet takšnih elementov lahko vzbudi takojšnjo prepoznavo mesta, v katerega sodijo, na primer Londona in Pariza, pa tudi manj znanih mest, kot so na primer Ljubljana, Granada ali Szczecin. V članku identificiramo vsakdanje ulične artefakte, pojasnimo njihovo vlogo pri soustvarjanju prostorskega značaja in prikažemo tri načine prepoznavnosti, kjer je takšne objekte mogoče prepoznati za nosilce prostorske identitete. Preko nanizanih primerov lahko sledimo trem mehanizmom prepoznavnosti, ki običajne in generične ulične objekte povzdignejo med objekte, ki poleg svoje funkcionalnosti, pomembno doprinašajo k prostorskemu značaju. Doseg prostorske prepoznavnosti znotraj predstavljenih primerov pričakovano variira od prepoznave s strani lokalnih prebivalcev, do večjih in celo globalnih razsežnosti prepoznav.
COBISS.SI-ID: 3456900
V članku obravnavamo problematiko prostorske identitete in njen pomen pri uspešni prenovi lokalnega urbanega okolja oziroma sosesk. Posebej se osredotočimo na problem presoje trajnosti v soseskah in izbor kazalcev, ki jo določajo. Pri tem je identiteta prostora (kot izraz lastne prepoznavnosti) pomembna kvaliteta grajenega okolja, njena ohranjenost pa pomenljiv kazalec pri presoji trajnosti. Reševanje te problematike na sistematičen in metodološko dorečen način narekuje zanesljive metrike oziroma kazalce za vrednotenje lastnosti urbanega okolja. Obenem daje konsistentno in jasno definirane ciljne kvalitete, ki lahko opredmetijo cilje trajnostnih politik in so obenem ključni nosilci pomena, tako za prebivalce kot načrtovalce in izvajalce smotrne prenove sosesk. V članku prestavimo zasnovo tekoče raziskave, ki obravnava dani problem. Natančneje, znotraj raziskave razvijamo model vrednotenja trajnostne učinkovitosti na osnovi modularnega sistema kazalcev in povezane metode interpretacije vrednosti. Skozi te elemente in pojave je mogoče kvalitete prostora prenesti v merljivo obliko, ne zgolj v raziskovalne namene, ali kot podporo odločanju v prostorskih intervencijah, pač pa tudi kot sredstvo izobraževanja o prostorskih danostih ter spodbujanja odgovornega odnosa do njegovih zmogljivosti.
COBISS.SI-ID: 3368836