Ta članek se osredotoča na vse bolj jasen razkorak med ustavno demokracijo na papirju in njeno dejansko pojavno obliko v Srednji Evropi ter še posebej v Sloveniji. Zastavlja si naslednje vprašanje: kaj je v srednjeevropskih družbah tisto, kar preprečuje, da bi se formalna infrastruktura ustavne demokracije uveljavila tudi v praksi. Odgovor na to vprašanje se išče v treh korakih. Prvi del članka razloži pojem ustavne demokracije, kot se je razvil v teoriji in predvsem slovenski praksi. Drugi del se po opravljeni konceptualni razpravi osredotoči na sociološke elemente slovenske ustavne demokracije, tako da izpostavi tiste najbolj pomembne faktorje, ki onemogočajo dejanski razvoj ustavne demokracije v Sloveniji. Članek zaključi z normativnimi predlogi za izboljšanje tega stanja.
COBISS.SI-ID: 1024725617
Države Srednje in Vzhodne Evrope so v zadnjih desetletjih soočajo z več ovirami pri vzpostavljanju polno delujočih liberalnih ustavnih demokracij in vladavine prava. Ta članek preučuje vpliv Evropskega sodišča za človekove pravice na pravno državo v srednji in vzhodni Evropi s preučevanjem razlogov za veliko število sodb, ki ugotavljajo kršitve in za težave pri izvrševanju sodb v več državah srednje in vzhodne Evrope. Prispevek analizira vpliv Evropskega sodišča za človekove pravice v Srednji in Vzhodni Evropi in se sprašuje, ali so njegove sodbe zagotovile temeljne standarde v ključnih razsežnostih vladavine prava. Prispevek utemljuje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice prispevalo k vzpostavitvi pravne države de iure v državah Srednje in Vzhodne Evrope, vendar je bil njen vpliv na pravno državo v praksi omejen zaradi institucionalnih in političnih omejitev v zvezi z delitvijo oblasti, šibkimi institucijami in korupcijo.
COBISS.SI-ID: 1024755569
Ta članek predstavlja celovito oceno vseh teles in procesov sodniškega (samo)upravljanja v Sloveniji. Temelji na sociološko-pravni metodi, ki namenoma opušča izključno formalistični pravni pristop, ki sicer prevladuje v pravnih razpravah, posvečenih sodniški upravi ter sodiščem na splošno. Članek tako umesti sistem slovenske sodne uprave v družbeno-politični kontekst, da bi razumeli kako sodno upravljanje v Sloveniji zares deluje in v katerih ozirih ne dosega standardov, ki jih predpisuje slovensko pozitivno pravo.
COBISS.SI-ID: 2053266358
Človekovo dostojanstvo je temeljna vrednota demokratične in pravne države, brez nje se vladavina prava ne more vzpostaviti in polno zaživeti . Vladavina prava omejuje samovoljo državne oblasti in močnih interesnih skupin tako, da varuje človekovo dostojanstvo vsakega posameznika in družbe kot celote. Človekovo dostojanstvo ni odvisno od posameznikove svetovnonazorske opredelitve, temveč mu pripada iz samega dejstva, da je človek. Tako je neposredno povezano s človeškim življenjem in s pravico do življenja ter z njenim uresničevanjem. Vladavina prava je brezpogojno povezana s človekovim dostojanstvom, saj ureja delovanje demokratične in pravne države. Naš prispevek tako obravnava človekovo dostojanstvo kot temelj za delovanje vladavine prava. V prvem delu opredeljuje in analiza človekovo dostojanstvo kot temelj vladavine prava. Drugi del nato predstavlja in analizira sodno prakso slovenskega Ustavnega sodišča. Tretji del pa daje nekaj predlogov za njeno konkretizacijo v slovenski družbi. Človekovo dostojanstvo pomeni temelj vladavine prava, ki ga mora vsakokratna družba vedno znova uresničevati in varovavati.
COBISS.SI-ID: 7876954
Avtor v članku aplicira odnos diaspore do matične države na primeru izbranih avstralskih Slovencev in njihovega pogleda na stanje demokratične in pravne države dobrega četrt stoletja po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Za diasporične skupnosti je značilno ohranjanje vezi z državo izvora ter navezanost na tamkajšnje dogajanje. To se običajno še okrepi v kriznih in prelomnih časih. Avstralski Slovenci so se najbolj angažirali v času demokratizacijskih in osamosvojitvenih procesov v Sloveniji in takratno dogajanje še vedno odzvanja pri njihovih pogledih na matično državo danes. V empiričnem delu članka avtor na podlagi polstrukturiranih intervjujev s skrbno izbranimi referenčnimi osebami ugotavlja, kako (izbrani) avstralski Slovenci gledajo na stanje demokratične in pravne države v Sloveniji dobrih petindvajset let po njeni osamosvojitvi in demokratizaciji. Članek prikazuje kako se njihovi pogledi razlikujejo glede na čas izselitve, politična prepričanja ter poglobljenost spremljanja dogajanja v nekdanji domovini.
COBISS.SI-ID: 2053198518