Trg Bela Peč na skrajnem severozahodu Kranjske, danes v Italiji (Fusine in Valromana), je posebnost po tem, da se je razvil iz naselbine fužinarjev v pozno nastalem deželnoknežjem gospostvu in imel kot edini fužinarski kraj na Kranjskem ne le trški naslov, temveč tudi vse elemente pravega trga: sloj polnopravnih tržanov, trški svet in izvoljenega trškega sodnika, podrejenega upravitelju belopeškega zemljiškega gospostva. Tržani tega razmeroma majhnega trga so prvič izpričani ob zatonu srednjega veka, leta 1499, trajalo pa je še nekaj desetletij, da se je utrdilo pojmovanje kraja kot trga. Bela Peč je torej funkcionirala enako kot kateri koli drug trg z razvito avtonomijo in je tako kot ostali trgi tega tipa na Kranjskem ohranila avtonomne organe do francoske zasedbe v začetku 19. stoletja. Nasprotno so bili drugi fužinarski kraji podrejeni višjemu rudarskemu sodniku za Kranjsko.
COBISS.SI-ID: 40558381
Matevž Režen (1665–1722), podložniški otrok s Sorškega polja na Gorenjskem, je s trgovanjem, ki je bilo v njegovi rodbini že tradicionalna dejavnost, dosegel izjemen socialni vzpon. Najprej je postal t. i. deželni svobodnik, nato meščan Škofje Loke, dosegel leta 1705 cesarsko povzdignitev v plemiča, slednjič pa je leta 1715 po nakupu obsežnega zemljiškega gospostva Bela Peč pridobil še pravice kranjskega deželana, člana deželnih stanov. Vzporedno s socialnim vzponom se je spreminjala tudi njegova identiteta. Ob preselitvi v mestno okolje je zaradi trgovskih stikov z Italijo prevedel svoj priimek v italijanskega Segalla in nato kot tak dobil od cesarja predikat pl. Segalla zum Winklern. Nov družbeni položaj mu je omogočal, da si je za tretjo ženo izbral mladenko iz stare kranjske plemiške rodbine. Tudi tri hčerke je poročil s plemiči, eno od njih z baronom. Rodbina pl. Segalla, o katere plebejskem izvoru do nedavnega ni bilo znanega ničesar, je po moški strani izumrla že v drugi generaciji in skoraj povsem potonila v pozabo.
COBISS.SI-ID: 40558637
Poglavje v znanstveni monografiji osvetljuje pomemben vidik demobilizacije po 1.svetovni vojni, in sicer z vidika slovenskega spomina na 1.svetovno vojno. Osredinjeno je na položaj in vlogo slovenskih veteranov 1. svetovne vojne, nekdanjih vojakov avstro-ogrske vojske, v okvirih nove jugoslovasnke državne skupnosti. Ta je svojo združevalno zgodovino temeljila na naraciji zmagovalca vojne, znotraj katere ni bilo mesta za veterane nekdanje nasprotnikove in poražene vojske. Spomin in prizadevanje veteranov za priznavanje njihovega vojnega napora s strani države je kazalo na težko integracijo veteranske skupnosti v novo družbeno in državno stvarnost ter na težak položaj vojnih vdov in vojnih sirot, kar je bila posledica nizkih veteranskih, vdovskih ali invalidskih pokojnin, ki so bile deloma rezultat neurejene in nepoenotene zakonodaje, deloma pa tudi diskriminatornih ukrepov države na področju socialnega varstva veteranov.
COBISS.SI-ID: 39828013