V Neresnici realnosti Jure Simoniti izpostavi nujno realistično plat moderne filozofije. V njej je epistemološka samo-inavguracija subjekta vselej šla z roko v roki z njegovo antropološko detronizacijo, božanska centralnost "ega" je bila vselej uravnotežena z njegovo kreaturno obrobnostjo, aktivnosti konstitutivnega subjekta se je zoperstavljala rastoča indiferenca sveta, lingvistična apropriacija sveta pa je hkrati izvajala operacije de-simbolizacije realnosti. Zato je cilj te knjige prikaz, kako paradigme zavesti in jezika niso nujno nekompatibilne z realizmom, temveč odpirajo nove in širše možnosti za to, da bi se svet razodel zadaj za in onstran zavesti in jezika.
COBISS.SI-ID: 62800482
Članek zasleduje izkušnje otoka v pokantovski filozofski literaturi, od Fichtejeve in Marxove bežne omembe do Nietzschejevih že tendencioznih srečnih otokov, Heideggerjevega popotnega doživetja Delosa in Deleuzovih poetičnih opisov pustih otokov. V filozofskih fantazijah otok predstavlja negativ osvojenega, že zasedenega, predelanega sveta, zato skozi njegovo pojavitev pokantovski subjekt doživi zlom svoje totalizacijske pretenzije resnice, s katero celoto sveta oklepa v formo lastnine, dela, moči, skrbi, ali pomena. Skozi navedene primere je mogoče zaznati določeno korelacijo, po kateri se objektni prebitek otoka prikaže in razkrije le višjemu, emergentnemu, sekundarnemu subjektu, ki je svojo subjektivnost prignal do točke, kjer postane naključno in nadomestljivo utelešenje drugega subjekta. Subjektni pendant otoka tako ni človek, temveč nadčlovek, ni resnica kot adekvacija, temveč resnica kot aletheia, ni ekonomija budnega človeka, temveč ustvarjalnost sanjača, ni Robinzon, temveč Petek. Šele ta nadčloveški, dogodkovni, kreativni »raztelešeni subjekt« lahko postane priča razodetju čistega objekta, otok pa je pred njegovim obličjem le zemeljski zastopnik velikosti vesolja in starosti sveta.
COBISS.SI-ID: 61802594
V prispevku »Condorcet – vednost, družba in zgodovina« umeščamo Condorcetovo delo v zgodovinski kontekst fracoskega razsvetljenstva in filozofije zgodovine. Izpostavljamo Condorcetove dosežke na področju matematizacije družbenih ved ter zlasti pomembno mesto statistike in verjetnostnega računa za njegovo razumevanje uravnavanja moderne družbe in njene čedalje večje kompleksnosti. Ta element je skupaj z njegovo reaktualizacijo ideje znanstvenega jezika, ki ne služi v prvi vrsti komunikaciji, ampak stabilizaciji elementov vednosti, dediščina Leibnizeve filozofije ter njegovega projekta t. i. univerzalne karakteristike, ki bi omogočala neposredno reprezentacijo logične strukture sveta, hkrati pa po Condorcetovem prepričanju spodbuja – drugače kot latinščina – družbeno emancipacijo.
COBISS.SI-ID: 63665250