V prispevku so obravnavana slikarska dela, ki jih je naročil Janez Karel grof Gaisruck (1714–1770) za opremo svojih dvorcev Novo Celje in Turnišče. Slikarska naročila so predstavljena v kontekstu naročnikove življenjske zgodbe in njegovega finančnega položaja. Po ponovni preučitvi arhiva fidejkomisa Gaisruck v Štajerskem deželnem arhivu se je izkazalo, da je za grofa Janeza Karla in njegovega starejšega brata Antona delovalo pet slikarjev: Johann Baptist Anton Raunacher, Franz Josef Reich, Johann Franz Pettunfill, Anton Jožef Lerchinger in Josef Cassian Gasser. Prispevek prinaša novo interpretacijo Gasserjevih portretov v slavnostni dvorani in slikanih tapet iz treh sob dvorca Novo Celje. Pri tem ugotavlja, da je bilo reprezentiranje z lojalnostjo Mariji Tereziji, ki je bilo doslej poudarjeno v literaturi, pri naročilih grofa Janeza Karla manj pomembno kakor reprezentiranje z lastno življenjsko zgodbo.
COBISS.SI-ID: 40792877
Članek obravnava vlogo lavantinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika na področju sakralne arhitekture 19. stoletja na Štajerskem. Čeprav je knezoškof Napotnik živel na prehodu 19. v 20. stoletje, pa zaradi svojega načina delovanja predstavlja zadnjo stopnjo naročništva, kot je bilo značilno za zgodnji novi vek. Zaradi temeljitega spremljanja in populariziranja gradbene dejavnosti na področju lavantinske škofije (tudi preko knjižnih objav, pridig ipd.) je knezoškof zaslužen za vrsto kvalitetnih cerkva, med katerimi zasedata osrednje mesto frančiškanska cerkev Marije Matere usmiljenja v Mariboru in župnijska cerkev Lurške Matere božje v Brestanici.
COBISS.SI-ID: 40514861
Prispevek v zborniku razprav o zgodnjenovoveški trgovini z umetninami, objavljenem v okviru ERC projekta Artifex (vodja projekta ddr. Andreas Tacke, Univerza v Trierju) pri nemški založbi Michael Imhof Verlag. Prispevek je prva študija, ki obravnava vrednotenje slik v 17. in 18. stoletju in recepcijo posameznih slikarjev v (notranje)avstrijskem prostoru na podlagi kvantitativne analize arhivskega gradiva ter osvetljuje umetnostni okus in zbirateljske preference kranjskih in štajerskih zbirateljev. V njej so analizirane in v širšem kontekstu obravnavane avtorsko opredeljene navedbe slik iz vzorca okrog štiristo zapuščinskih inventarjev kranjskega in štajerskega plemstva med sredino 17. in sredino 18. stoletja. Primerjava podatkov o inventarnih vrednostih z izbranimi cenami, po katerih so zlasti štajerski zbiratelji pridobivali slike pri trgovcih z umetninami, kaže večja odstopanja. Čeprav inventarnih cenitev ne moremo pojmovati kot pokazatelja dejanske monetarne vrednosti, pa ob ustrezno kontekstualiziranem branju omogočajo dragocen vpogled v zbirateljske prakse, raven poznavalstva lastnikov in cenilcev ter recepcijo umetnikov in umetnostnih zvrsti.
COBISS.SI-ID: 40805165
V prispevku so obravnavane štiri serije tapiserij, s katerimi je Marija Rajmund grof Saurau okrog leta 1770 opremil prostore dvorca Premstätten. Serije so bile stkane v poznem 17. in verjetno zgodnjem 18. stoletju v Antwerpnu in Oudenaardu, dve seriji sta bili stkani po kartonih Lodewijka van Schoora in Pietra Spierinckxa. V drugem delu prispevka so analizirane navedbe tapiserij v zapuščinskih inventarjih Marije Rajmunda grofa Sauraua in njegovih prednikov iz rodbin Saurau, Wagensberg in Dietrichstein. Največjo zbirko tapiserij med Rajmundovimi predniki je imel Janez Baltazar grof Wagensberg (1652–1693), ki je posedoval devet serij s 65 tapiserijami. Na prehodu iz 17. v 18. stoletje so nove in s svilo stkane tapiserije sodile med najdražje kose opreme plemiških mestnih in podeželskih rezidenc. Že po nekaj desetletjih pa je njihova vrednost izrazito padla in se niso zdele več primerne za opremo mestnih palač. Po dosedanjem vedenju so na historičnem Štajerskem ohranjene le tiste tapiserije, ki so bile že v 18. stoletju prenesene v podeželske rezidence grofov Lesliejev na Ptuju, grofov Attemsov v Slovenski Bistrici in grofov Saurauov v Premstättnu.
COBISS.SI-ID: 42498349
V prispevku sta analizirana družinska portreta Ignaca Marije grofa Attemsa s sinovi in Marije Regine grofice Wurmbrand, poročene Attems, a hčerko in sinovoma, ki sta bila v oljni tehniki naslikana za veliko dvorani gradu Brežice. Od leta 2010 sta hranjena v Dvorcu Eggenberg Deželnega muzeja Joanneum. Naslikal ju je Frančišek Karel Remb, ki je sebe upodobil v celopostavni figuri v fresko tehniki na reprezentativnem mestu sredi dvorane, in sicer kot edino osebo iz sedanjosti, Ignac Marija, ki se je arhivsko izpričano udejstvoval kot arhitekt pri gradnji in prezidavah svojih bivališč, je na portretu predstavljen kot arhitekt-ustvarjalec in kot arhitekt-začetnik nove štajerske družine. Pretehtana inscenacija historiziranih portretov, s katerima sta želela ponosna starša za večnost ohraniti podobo umetnostno darežljive in ambiciozne družine, ki prosperira v miru in ljubezni, se nam v povezavi s slikarjevim portretom kaže kot izjemna. Čeprav lahko pokažemo na številne mogoče vzore, so ti slikarju in naročniku služili le kot inspiracija za edinstveno umetniško celoto.
COBISS.SI-ID: 44247597