V prispevku so obravnavana slikarska dela, ki jih je naročil Janez Karel grof Gaisruck (1714–1770) za opremo svojih dvorcev Novo Celje in Turnišče. Slikarska naročila so predstavljena v kontekstu naročnikove življenjske zgodbe in njegovega finančnega položaja. Po ponovni preučitvi arhiva fidejkomisa Gaisruck v Štajerskem deželnem arhivu se je izkazalo, da je za grofa Janeza Karla in njegovega starejšega brata Antona delovalo pet slikarjev: Johann Baptist Anton Raunacher, Franz Josef Reich, Johann Franz Pettunfill, Anton Jožef Lerchinger in Josef Cassian Gasser. Prispevek prinaša novo interpretacijo Gasserjevih portretov v slavnostni dvorani in slikanih tapet iz treh sob dvorca Novo Celje. Pri tem ugotavlja, da je bilo reprezentiranje z lojalnostjo Mariji Tereziji, ki je bilo doslej poudarjeno v literaturi, pri naročilih grofa Janeza Karla manj pomembno kakor reprezentiranje z lastno življenjsko zgodbo.
COBISS.SI-ID: 40792877
Čeprav je zbirka slik iz gradu Hrastovec (danes večinoma v lasti ptujskega in mariborskega pokrajinskega muzeja) ena najkvalitetnejših in najceloviteje ohranjenih zbirk na Štajerskem, je bila doslej deležna presenetljivo malo pozornosti. Prispevek, ki je izšel v zborniku razprav mednarodne konference o naročnikih na Štajerskem, je prva mednarodna predstavitev te odlične baročne zbirke in njenih zbirateljev. Zbirko, ki je nekdaj štela več kot 300 slik in manjših kipcev, je zasnoval Erazem Friderik grof Herberstein. Po njegovi smrti je v celoti opremljen grad Hrastovec kupil Janez Ernest grof Herberstein, ki je zbirko obdržal. Njegov sin Janez Ernest II., ki je grad temeljito prenovil v poznobaročnem slogu, pa je zasnoval portretno galerijo in slike vstavil v dekorativne lesene opaže. Avtorica na podlagi arhivskih virov rekonstruira podobo in historiat zbirke in analizira zbirateljske prakse njenih snovalcev in lastnikov tudi s celostno preučitvijo slikarske opreme v drugih njihovih rezidencah.
COBISS.SI-ID: 40514349
Članek obravnava vlogo lavantinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika na področju sakralne arhitekture 19. stoletja na Štajerskem. Čeprav je knezoškof Napotnik živel na prehodu 19. v 20. stoletje, pa zaradi svojega načina delovanja predstavlja zadnjo stopnjo naročništva, kot je bilo značilno za zgodnji novi vek. Zaradi temeljitega spremljanja in populariziranja gradbene dejavnosti na področju lavantinske škofije (tudi preko knjižnih objav, pridig ipd.) je knezoškof zaslužen za vrsto kvalitetnih cerkva, med katerimi zasedata osrednje mesto frančiškanska cerkev Marije Matere usmiljenja v Mariboru in župnijska cerkev Lurške Matere božje v Brestanici.
COBISS.SI-ID: 40514861