Kako mislimo mrtve, nihova telesa in telesne ostanke. Povezave med razdrobljenimi zgodbami/zgodovinami Festival Mesto žensk. 10.X.2016 ob 19h. v Galeriji ŠKUC Okobra 2016 je raziskovalka Maja Petrović-Šteger bila povabljena, da sodelujem pri mednarodnem festivalu ‘Mesto Žensk’ s predavanjem na temo “Kako mislimo mrtve, njihova telesa in telesene ostanke/”. Predavanje sem zasnovala tako, da se je po predstavitvi ključnih tem pogovoru pridružila libanonska/britanska umetnica Tania El Khoury, avtorica zvočne instalacije “Vrtovi govorijo” (ki vsebuje ustno zgodovino desetih običajnih ljudi, pokopanih v sirijskih vrtovih). Publiki sva predstavili razmišljanja na temo mrtvih teles v vojnih in povojnih območjih - v Siriji, Srbiji in na Tasmaniji. Spraševali sva se kako razumemo mrtve? Jih čutimo skozi podobe, vonje, občutke izgube in žalosti, politične govore, forenzična poročila? S kontekstualizacijo najinih znanstvenih in umetniških izkušenj v druge umetniške, moralne in politične interpretacije mrtvega telesa v sodobnem času sva odstrli aktualna vprašanja sprave, bolečine, pripadnosti, aktivizma in pozabe. V predavanju in pogovoru sem še posebej poudarila pomen raziskovanja tako narativov o boleči preteklosti kot narativov o prihodnosti, kot jo načrtujejo in priklicujejo tisti, ki za seboj imajo še posebej travmatične vojne izkušnje.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 40659245Referat predstavi vse bolj popularno obliko rekreacije, gorsko kolesarstvo (MTB), ki z vključevanjem turističnega, ekološkega in prihodnostnega diskurza spreminja režime na gorskih poteh. Aktivisti MTB razumejo pretirano regulacijo teh poti kot središčno metaforo birokratske rigidnosti Slovenije, kateri se zoperstavljajo s privlačnimi projekti. Referat preučuje diskurze in aktivnosti teh aktivistov, ki sicer položaj in relief Slovenije opredeljujejo kot idealnega za razvoj MTB turizma. Zaradi dveh razlogov pa so njihove vizije negotove. Prvič zato, ker imajo gore pomembno simbolno mesto v slovenskem nacionalnem imaginariju. V 19. stoletju so bile s planinsko infrastrukturo in dejavnostjo vključene v tekmujoče nacionalizme. Vse od takrat planinstvo zahteva privilegiran status na gorskih poteh. Drugič, ker je zaradi varovanja narave MTB v gorah v veliki meri prepovedana dejavnost. Vse od 1990. let so se MTB aktivisti neuspešno prizadevali za spremembo zakonodaje. Toda oblikovali so tudi več koalicij, med njimi Odprimo poti, ki se pogaja na vladni ravni. Da bi bili čim bolj prepričljivi, se MTB aktivisti sklicujejo na ekološko prihodnost Slovenije, zdravje prebivalcev in razcvet lokalnega turizma. Povrhu oblikujejo majhne, toda mednarodno prepoznavne poslovne dejavnosti, katerih vloga je tudi uprizarjanje vzornega delovanja za sodržavljane. S tem pa se oblikuje tudi privlačen neoliberalni subjekt, ki deluje kot nasprotje občutene rigidnosti Slovenije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 61914466