Zadnje vojne na območju nekdanje Jugoslavije so se končale 1999 leta. Do kakšne mere ljudje v Srbiji razumejo povojno obdobje kot čas osebnega in družbenega celjenja? Članek vzame po drobnogled različne posamične in kolektivne prakse nenehnega opazovanja in vrednotenja kazalcev fizičnega in mentalnega zdravja posameznikov in regije. Koncept ‘zdravja’ se razume na različne načine: kot biomedicinska in politična kategorija (dostopnost do zdravstvene pomoči in pravice s področja zdravstva so velikokrat natančni pokazatelj družbenih razlik v Srbiji); o zdravju se govori kot o fizičnem in družbenem kapitalu postkonfliktne družbe; izkušnje zdravstvene infrastrukture razkrijejo občutke zamer, sumničavosti in ogorčenja, ki jih posamezniki gojijo do države. Pričakovanja o tem, kakšno naj bi bilo zdravstvo v Srbiji ter kako naj bi posamezniki skrbeli za lastno psihično in fizično kondicijo, mnogokrat operirajo kot konceptualna ogrodja za razumevanje in vrednotenje preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, h kateri stremijo (ali se je bojijo).
COBISS.SI-ID: 40241197
Poglavje naslavlja pripadanje kraju, kjer se domnevno 'nič ne dogaja', kjer tisti, ki kraju pripadajo, le-tega doživljajo kot pretirano 'mirnega' in 'molčečega'. To posebno pripadanje stimulira delo na s tem krajem povezanih gibanjih. Konkretno gre za podeželsko mestece Cerkno, kjer se je več prebivalcev, še posebej pa 'mladih', zaposlilo z organizacijo popularnoglasbenih in umetniških festivalov. Poglavje obravnava jazzovski festival Jazz Cerkno, kot tudi njegove organizatorje, ki s festivalom želijo sprožiti določene spremembe v domačem kraju. Festival razumejo kot v prihodnost usmerjeno obliko delovanja in izraz anticipacije sprememb lokalnih pogojev.
COBISS.SI-ID: 62790242
V prispevku opozarjam, da je pomembno na postsocialistične spremembe gledati v prepletu različnih ravni, diskurzov in politik, ne zgolj produkcije in lastniškega prestrukturiranja, temveč tudi distribucije, družbenega varstva, saj ravno ta preplet zaznamuje človeška življenja. S postsocialističnim preoblikovanjem se namreč ni spremenil zgolj politični in ekonomski sistem, temveč tudi organizacija in ideologija dela, razumevanje delovanja in bivanja posameznika, spremenile so se družbene norme in pričakovanja. In drugič; v analitični perspektivi ne kaže obravnavati zgolj spreminjanja materialnih pogojev, temveč tudi njihovega razumevanja, idejnih, mentalnih shem, načinov pogleda nanje in njihove obravnave. Pod to točko štejem tudi pretresanje akademskih konceptov in kategorij, modelov, skozi katere raziskovalci razlagamo spremembe. Tranzicijo se večinoma razlaga z vidika političnih sprememb v kontekstu procesov demokratizacije družbe (večstrankarskega političnega sistema) oz. vzpostavljanja tržnih odnosov. Kategorije se redko postavlja pod vprašaj skozi optiko drugih ved oz. se jih razlaga širše. To poskušam narediti v prispevku s sklicevanjem na antropologijo.
COBISS.SI-ID: 3701876