Za oceno biološke obremenjenosti različnih habitatov v in izven turističnih jam smo optimizirali komercialno dostopen biološki komplet za določanje koncentracije adenozin trifosfata (ATP) ob hkratni podpori mikrobnih indikatorjev, ki jih lahko gojimo. Masovni jamski turizem in prisotnost alohtonih organskih snovi se kaže v visokih koncentracijah celokupne biomase in biomase v zraku. Podzemni habitati imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in koncentriranju mikrobne biomase, ki kot transportni mehanizem uporablja zrak in vodo.
COBISS.SI-ID: 40106541
Mikroorganizmi v zraku so sestavni del jamskega ekosistema. Vpliv turistov in naravne rečne aerosolizacije na kvaliteto jamskega zraka smo ocenili v velikih jamskih prostorih Škocjanskih jam. V jamskem zraku so bile prisotne raznovrstne bakterije, značilne tako za človekov mikrobiom kot naravne habitate. Ugotovljena je bila močna pozitivna korelacija med številom turistov in porastom koncentracije bakterij v zraku tekom turističnega obiska. Koncentracija bakterij v zraku se je posebej povečala v bližini podzemne reke v času visokega pretoka.
COBISS.SI-ID: 41852973
Sulfatni minerali v jamah v Sloveniji niso pogosto obravnavani in analizirani. V Črni jami pri Kočevju je bila prisotnost sulfatnih mineralov na sigi določena s SEM/EDS analizo. Za jamo so značilne temne prevleke na jamskih stenah, na tleh in sigi. Analiza temnih prevlek na sigi je pokazala prisotnost kalcijevega sulfata, ki je bil z analizo XRD potrjen kot sadra. Kristali sadre so velikosti okrog 50 µm in nastopajo v tankih skorjah. Dodatno smo določili redke avtigene baritne kristale, velikosti nekaj µm. Vrednost sulfata ?34S je +10.4‰ VCDT. Verjetno je izvor sulfatnih jonov gorenje biomase. Kamnina in/ali pepel od gorenja biomase sta verjetna vira Ca in Ba. Velika verjetnost izvora sulfatov zaradi gorenja kaže na vpliv človeka na jamsko mineralogijo. Primer te jame je potrebno vzporejati s podobnimi temnimi prevlekami v Postojnski jami.
COBISS.SI-ID: 1368670
Črna Jama je najhladnejši del Postojnska jame. Ima značilno zimski in poletni temperaturni režim. V toplih obdobjih (T-jama(T-zunaj) deluje kot hladna vreča, pri čemer nima izmenjave z zunanjo atmosfero. Jamska temperature zraka je značilno stabilna in se poviša le takrat, ko se dvigne podtalnica, kar je povezano s padavinami. V hladnem obdobju (T-jama)T-zunaj) pride do ventilacije in gost, hladen zunanji zrak priteka v Črno jamo zaradi značilne morfologije jamskega vhoda. Današnje temperature zraka v Črni jami (2014–2019) kažejo za (0.5°C višje temperature, kot so bile zabeležene v letu 1933. Črna jama je najustreznejša jama v sistemu Postojnskih jam za opazovanje dolgotrajnih klimatskih sprememb, saj je turistično slabo obiskana in je tako vpliv obiskovalcev na jamsko klimo močno zmanjšan.
COBISS.SI-ID: 42090285
Po vsem svetu je znanih vsaj 12 ILTER (International Long Term Ecological Research) mest s poudarkom na krasu, čeprav je preučevanje jamskih ekosistemov v veliki meri še vedno prezrto. Samo dve ILTER mesti, obe v Sloveniji, sta jamska ekosistema. Jame so prezrte iz več razlogov, med najpomembnejšimi pa sta otežen dostop in pomanjkanje jasnega raziskovalnega programa za študije jamskih ekosistemov. V pričujoči raziskavi smo analizirali več vidikov dolgoročnih študij v Postojnsko planinskem jamskem sistemu (PPCS) in predlagali naš pristop kot model za nadaljnje ILTER raziskave v jamah. Podrobno je bilo analiziranih pet ekoloških dejavnikov (temperatura, pretok prenikle vode, pretok reke, epikraška ceponožna favna in organski ogljik) in ugotovili smo, da so to ustrezne spremenljivke, katerih spremljanje definira dolgoročne trende v jamskih ekosistemih.
COBISS.SI-ID: 42929197