Za oceno biološke obremenjenosti različnih habitatov v in izven turističnih jam smo optimizirali komercialno dostopen biološki komplet za določanje koncentracije adenozin trifosfata (ATP) ob hkratni podpori mikrobnih indikatorjev, ki jih lahko gojimo. Masovni jamski turizem in prisotnost alohtonih organskih snovi se kaže v visokih koncentracijah celokupne biomase in biomase v zraku. Podzemni habitati imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in koncentriranju mikrobne biomase, ki kot transportni mehanizem uporablja zrak in vodo.
COBISS.SI-ID: 40106541
Prispevek na celovit način predstavlja zgodovino raziskav slovenskega krasa, geološke značilnosti, geomorfološke, speleološke, hidrološke značilnosti vseh tipov krasa v Sloveniji (alpski, dinarski, osameli) in speleobiološke značilnosti s posebnim ozirom na podzemno najbolj bogat prostor na svetu Postojnsko-Planinski jamski sistem. Dotika se tudi interakcije med človekom in krasom v smislu tradicionalne rabe tal, razlogov za redko poselitev, negativnih vplivov na okolje (odlagališča odpadkov, odpadne vode, prometnice) in pomembnejših ukrepov za varovanje krasa.
COBISS.SI-ID: 39886637
SEM/EDS mikroskopija sig iz dveh kraških jam v Sloveniji (Predjama in Črna jama) je potrdila prisotnost detritičnih delcev mineralov glin, glinencev, kremena, Fe-oksidov/hidroksidov, rutila, Nb-rutila, ksenotima, kassita, alanita, fluorapatita, epidota, ilmenita, monazita, sfena in cirkona. Verjetno izvirajo iz preprerelih eocenskih flišnih kamnin. Najprej so bili verjetno prinešeni kot jamski sediment v jame s poplavami. Kasneje so jih lahko premaknili zračni tokovi ali voda na površino sig. Lahko so bili tudi presedimentirani iz površinskih prsti bogatih z eolsko prinešenimi minerali iz fliša ali iz zgornjih rovov zapolnjenih s flišnim sedimentom.
COBISS.SI-ID: 1253982