Znanstvena monografija (Ženske, ki študirajo, so nevarne. Izbrani portreti slovenskih intelektualk) prinaša devet obširnih portretov žensk iz slovenskih dežel, ki so si med prvimi utrle pot na evropske univerze. Študirale so v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. V uvodni študiji je predstavljen položaj žensk v izobraževalnem sistemu Habsburške monarhije. Monografija je razdeljena na tri dele, ki obravnavajo ženske v naravoslovju (Ana Jenko, Angela Piskernik, Milena Perušek in Ana Mayer Kansky, ki je sploh prva doktorirala na ljubljanski univerzi), v humanistiki (Melitta Pivec-Stele, Helena Stupan) in ženske, ki so delovale na družbeno-kulturnem in socialnem področju (Zofka Kveder, Ljudmila Poljanec, Minka Skaberne). Urednice so v monografiji združile avtorje in avtorice z različnih področij in z interdisciplinarnim pristopom predstavile vlogo intelektualk, v družbi iztekajočega se 19. in začetka 20. stoletja, njihov vpliv na razvoj znanosti na Slovenskem ter posebej orisale njihove življenjske poti, ki so jih (pre)pogosto zasenčile uspešne zgodbe njihovih življenjskih sopotnikov ali pač le moških stanovskih kolegov. Znanstvena monografija tako portretira ženske, ki so s svojim pogumom zavrnile predsodke in stereotipe ter so kot pionirke na Slovenskem urtle pot v znanost in raziskovanje.
COBISS.SI-ID: 296226048
Avtorica obravnava Karola Glaserja (1845-1913), ki je kot prvi promoviral na dunajski univerzi s področja indologije. V monografiji raziskuje tudi vpliv Glaserjevega dunajskega študija na njegovo kasnejšo raziskovalno pot in prve slovenske prevode iz stare indijščine.
COBISS.SI-ID: 288973056
V štiridesetih letih 19. stoletja je Jernej Levičnik ustvaril impozantno pesnitev Katoliška cerkev v skoraj deset tisočih verzih, ki je vse do danes ostala v rokopisu. France Koblar, ki jo je pred skoraj osmimi desetletji podrobno analiziral, je bodočim raziskovalcem prepustil nerazrešeno vprašanje o Levičnikovem doktorskem študiju v Gradcu. V uvodu bomo na podlagi doslej neznanih dokumentov iz Univerzitetnega arhiva v Gradcu predstavili pesnikov doktorski študij in razmišljali, v kolikšni meri je ta razširil njegovo obzorje, zanimali pa nas bodo tudi nekateri epi, ki so vplivali na Katoliško cerkev.
COBISS.SI-ID: 65673826
V prispevku predstavljamo rokopis disertacije Razvoj pesniškega slovstva pri Slovencih Lovra Požarja iz leta 1881. Gre za prvo disertacijo slovenskega kandidata, ki je bila napisana v slovenskem jeziku. Pojasnjujemo okoliščine nastanka in predstavljamo nekaj najbolj zanimivih delov. Uvodoma predstavimo tudi okoli 90 ohranjenih rokopisov doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na filozofskih fakultetah na Dunaju, v Gradcu in Pragi v obdobju od leta 1872 do 1918.
COBISS.SI-ID: 68384866
Konec 19. stoletja se je na Univerzo Karla in Ferdinanda vpisalo več slovenskih študentov, zlasti zaradi slovesa prof. Tomáša Masaryka. Prve disertacije slovenskih kandidatov so bile iz družboslovja, leta 1910 pa je pisatelj Ivan Lah pod mentorstvom Františka Drtine pripravil disertacijo o slovenskem šolstvu v času reformacije. Na izbiro teme so vplivali tudi Masarykovi pozitivni pogledi na husitstvo. Na začetku 20. stoletja so bili slovenski študenti na Pravni fakulteti v Pragi po številu za Čehi druga največja narodna skupnost, med pisatelji-juristi velja omeniti Antona Leskovca in Antona Novačana, ki je promoviral leta 1915. Slovenci so v Pragi študirali še v 20. letih 20. stoletja, zlasti pri rojaku prof. Matiji Murku. Pod njegovim mentorstvom je pisatelj Ferdo Kozak leta 1922 spisal disertacijo Ilirizem in Slovenci.
COBISS.SI-ID: 68569442