Strokovna publikacija predstavlja kompleksno in celovito inventarizacijo genskih virov fižola v Slovenski rastlinski genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije. Z uporabo morfometričnih parametrov smo ovrednotili zbirki genskih virov navadnega (Phaseolus vulgaris L.) in turškega fižola (Phaseolus coccineus L.). S predpisanimi deskriptorji (UPOV, CPVO, IBPGR, PHASELIEU) za semena vrst Phaseolus sp. in obsežnim slikovnim gradivom smo okarakterizirati ter opisali 955 akcesij navadnega fižola in 47 akcesij turškega fižola. Knjiga je namenjena širšemu krogu bralcev, od vrtičkarjev, kmetov in študentov do žlahtniteljev in raziskovalcev, ki se lahko na ta način seznanijo z zbrano dednino in obsežno zbirko, shranjeno za bodoče rodove na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Pričujočo knjigo posvečamo vsem raziskovalkam in raziskovalcem, ki so delovali in še delujejo na področju genskih virov kmetijskih rastlin, jih ohranjajo za zanamce in s tem skrbijo za ohranjanje naravne ter kulturne dediščine v Sloveniji.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 297596928Cilj študije je bil ugotoviti stabilnost produktivnih lastnosti lokalnih populacij Phaseolus vulgaris L. v dveh obdobjih tehnološke zrelosti (zeleni stroki in zrnje), odvisno od podnebnih razmer in območja, kjer se goji. Preiskave smo izvedli na 13 populacijah podvrste Phaseolus vulgaris L. ssp. volubilis na dveh različnih lokacijah v severozahodnem delu RS/BiH (Aleksandrovac in Kostajnica) v dveh letih. Karakterizacija posameznih lastnosti (število strokov na rastlino, dolžina in širina stroka, višina rastline, dolžina, širina, debelina in teža semen, število semen na strok) je bila opravljena s pomočjo IBPGR deskriptorjev za vrsto Phaseolus vulgaris.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5380968Na tisoče krajevnih, starih in sodobnih sort je ohranjenih v genskih bankah po vsej evropski celini. Na osnovi osnovnih multi-pasport deskriptorjev in značilnosti semena smo izbrali več kot 800 genskih virov, ki pokrivajo različna okolja z različnih delov evropske celine v smeri vzhod na zahod in vzhod proti jugu. Da bi ocenili njihovo gensko raznolikost, smo uporabili 33 za vrsto Phaseolus vulgaris specifičnih SSR markerjev. Za opredelitev jedrne zbirke smo uporabili štiri strategije, ki združujejo različne parametre genetske variabilnosti. Iz celotne zbirke je bilo izbranih 63 zelo raznolikih genskih virov na podlagi njihove genetske strukture, brez geografskega izvora. Končna jedrna zbirka predstavlja dragocen vir pomembnih lastnosti in alelov, ki lahko nosijo biotsko in abiotsko odpornost proti stresu, kar ima lahko veliko vrednost za programe žlahtnjenja fižola.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5454440Navadni fižol (Phaseolus vulgaris L.) je bil uveden v Evropo iz srednje ameriških in andskih genskih centrov in ga gojijo v srednji ter jugovzhodni Evropi že stoletja. Prvi cilj raziskave je bil oceniti genetsko raznovrstnost in strukturo populacije 286 genskih virov iz petih nekdanjih jugoslovanskih republik z uporabo 13 genskih označevalcev. Drugi cilj je bil izboljšati naše razumevanje poti razširjanja fižola v srednji in jugovzhodni Evropi. Na podlagi analiziranega števila migrantov smo ugotovili, da najbolj intenzivni genski tok v regiji obstaja v Bosni in Hercegovini. To bi lahko pomenilo, da je navadni fižol prispel na zahodni Balkan iz Sredozemlja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 5428584Navadni fižol (Phaseolus vulgaris L.) je najpomembnejša stročnica za neposredno prehrano ljudi na svetu, saj predstavlja dragocen vir sestavin s hranilnimi in zdravstvenimi koristmi. To je vrsta, ki se pojavlja v žlahtnjiteljskih programih po vsem svetu, vključno s programom na Kmetijskim inštitutom Slovenije. Genetska raznolikost genskih virov fižola je bila ovrednotena v številnih študijah z uporabo različnih DNK markerjev. Informacije o genski raznolikosti navadnega fižola iz srednje in vzhodne Evrope so redke; zato je bila naša študija osnova za gradnjo skupne jedrne zbirka (CC) in končne zbirke (FC) z uporabo srednje in vzhodnoevropske dednine. Na osnovi deskriptorjev in značilnosti, vključno z geografskim poreklom, biološkim stanjem, podatki prednikov, fenotipskimi značilnostmi semen in različnimi tipi fazolina (andski / mezoameriški izvor), je bilo izbranih 782 vzorcev iz 9 genskih bank in 12 geografskih izvorov (WC). Postopek genotipizacije z uporabo 33 gensko specifičnih nSSR in EST-SSR markerjev je bil izveden za oceno genetskega ozadja. V zvezi z raznovrstnimi parametri in genetsko strukturo smo predlagali CC, ki obsega 63 akcesij, ki predstavljajo globalno genetsko raznovrstnost WC - vseh 782 ACC iz različnih geografskih porekel. Poleg tega smo identificirali 14 standardnih genotipov / znanih sort, ki izražajo zaželene lastnosti, ki so zanimive za konstruiranje končnih CC. Skupaj je bilo 77 genotipov iz CC nadalje ocenjenih na različnih ravneh, ki združujejo agronomske, genetske in prehranske lastnosti, vključno z: I) morfološkimi / fenotipskimi vrednotenji za testiranje dejanskih agronomskih lastnosti / odziva, vključno z potencialom abiotske / biotske odpornosti v terenskih pogojih; II) morfometrična analiza semen v zvezi z deskriptorji semen navadnega fižola v Uradu Republike Slovenije za sorte rastlin; III) selekcijo za oceno lastnosti, ki jo kodira marker; z uporabo 75 DNA-markerjev, povezanih z lastnostmi, vključno z KASP_SNP markerji (24), nSSR (35), SCAR (5), EST-SSR (2), CAPS (1) in lokus specifičnimi markerji na osnovi PCR (8); IV) biokemična analiza, vključno z več elementno sestavo, maščobami, beljakovinami in fitinskimi kislinami. Po evalvaciji in kompleksni kombinaciji rezultatov, pridobljenih na vseh štirih ravneh vrednotenja z uporabo bonitetnega sistema, smo določili FC z 12 elitnimi ACC-ji, ki predstavljajo odličen potencial za žlahtnjenje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 5581928