V recenziji za revijo SHARP News (izdaja jo »The Society for the History of Authorship, Reading and Publishing« je Marijan Dović ocenil knjigo uglednega specialista za cenzuro in zgodovino knjige Roberta Darntona Censors at Work: How States Shaped Literature (London: The British Library, 2014). Knjiga predstavlja vrhunec avtorjevih dolgoročnih raziskav in referenčno delo za vse, ki jih zanimajo cenzura in bolj splošno mehanizmi nadzora v dobi tiska. Darnton bralca popelje na razburljivo potovanje skozi cenzuro treh avtoritarnih sistemov v treh različnih stoletjih: cenzuro predrevolucijske oblasti »Ancien Régime« v Franciji 18. stoletja, cenzuro v britanskem indijskem imperiju v 19. stoletju ter birokratizirano totalitarno cenzuro v komunistični Vzhodni Nemčiji v drugi polovici 20. stoletja. Namesto iz apriornih definicij Darnton izhaja iz subtilnega »etnografskega« pogleda na cenzuro kot na skupek vsakodnevnih praks konkretnih cenzorjev, pri čemer se opira na izredno bogato arhivsko gradivo. Na ta način priskrbi temeljite opise vzorcev, po katerih cenzura dejansko deluje, s tem pa uspešno presega ne le »manihejski« pogled (pisatelji, ki se borijo proti zlobnim cenzorjem, čuvarjem oblastniških struktur), temveč tudi posplošeno pojmovanje, da je s konceptom cenzure mogoče označiti že kar vsako oviro v komunikaciji. Čeprav je cenzura v treh analiziranih sistemih precej različnih oblik in odtenkov, se kot njena skupna značilnost izkaže globinska povezanost z družbenimi strukturami moči. Za Darntona je potemtakem cenzura v glavnem vezana na državo, njen monopol moči in njeno sposobnost, da sankcionira.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 40732461Predavanje je orisalo distribucijo knjig, ki sta jih prepovedovala cerkveni Index librorum prohibitorum in državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Prepovedane knjige so bile predstavljene v treh vsebinsko zaokroženih sklopih: versko, politično in moralno sporne knjige. Recepcija tovrstnih knjig je bila prikazana kronološko: nedosledna knjižna politika in posledično velik dotok spornih tiskov zaradi prisilnega sobivanja protestantizma in katolištva v drugi polovici 16. stoletja, uveljavitev doslednega spoštovanja cerkvenega indeksa med protireformacijo okoli leta 1600 z manifestativnimi požigi spornih knjig, postopno opuščanje formalno še vedno veljavnih in strogih cenzurnih pravil v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja ter kratkotrajna radikalna omilitev cenzure pod cesarjem Jožefom II.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 40030765L. Vidmar je v intervjuju osvetlil zgodovino požiganja in uničevanja knjig na Slovenskem, najprej požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601, za katera je opozoril, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem nista v ničemer razlikovala od drugih sočasnih požigov knjig tako v katoliški kakor v protestantski Evropi in da nista bila posebej naperjena proti slovenskim protestantskim knjigam, ki so sestavljale le nekaj odstotkov tedanjih knjižnih fondov, pač pa proti protestantskim knjigam sploh, od slovenskih avtorjev zlasti proti Trubarju. Vsi tedanji požigi, tudi slovenski, so bili izvedeni na enak način: na ukaz ali po pooblastilu vladarja, v tesnem sodelovanju posvetne in cerkvene oblasti, javno, eksemplarično in s poudarjanjem krivoverskega značaja knjig. Vidmar je poudaril, da protireformacijski požigi niso edini primer množičnega uničevanja knjig na Slovenskem. Knjige, neskladne z dominantno državno ideologijo, so namreč v velikem obsegu uničevali tudi pod cesarjem Jožefom II., predvsem pa pod fašističnim, nacističnim in komunističnim režimom v 20. stoletju.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 39417901