Članek obravnava malo znanega kranjskega pisatelja Franca barona Wützensteina (1631‒1677). Najprej pokaže, kako se je védenje o njegovih delih tako v slovenskem kakor v nemškem prostoru dolgo časa ohranjalo samo po Valvasorjevi zaslugi. V nadaljevanju opiše zgodovino Wützensteinove družine na Kranjskem in rekonstruira njegovo življenje od rojstva v Ljubljani do smrti na gradu Lebek pri Vačah. Na koncu predstavi njegova dela: Vulcani Liebes-Garn (1669), ki je prevod romana La rete di Vulcano Ferranteja Pallavicina, roman Schicksel der lieben Bellimire und Corilanders (1671), za katerega še ni jasno, ali je izvirno ali prevodno delo, in La perfetta maritata oder die vollkommene Vermählte (1687), ki je prevod priročnika La perfecta casada Luisa de Leóna. Za zdaj ni znan noben izvod dela La muta loquace, das ist: die Stumm-Redende, ki je bilo najbrž prevod romana La muta loquace Giovannija Antichia. Članek pojasnjuje, zakaj je Wützenstein svoja dela objavljal v protestantskem Nürnbergu: Pallavicinov roman je bil v katoliški Evropi prepovedan, za ljubezenska romana Schicksel der lieben Bellimire und Corilanders in La muta loquace pa bi težko dobil dovoljenje avstrijske cenzure.
COBISS.SI-ID: 63134306
Obsežna monografija o Janezu Vajkardu Valvasorju (1641–1693), njegovih koreninah in potomstvu obravnava razvejeno sorodstvo kranjskega polihistorja ne samo v genealoškem, ampak tudi v družbenem, zgodovinskem in kulturnozgodovinskem kontekstu. V poglavju o polihistorju samem in v poglavjih o njegovih prednikih in sorodnikih v ravni vrsti so podrobneje prikazani primeri prikrajanja dejstev in samocenzure v Valvasorjevem kapitalnem delu Slava vojvodine Kranjske (1689). Spretno manipuliranje s podatki in zamolčevanje dejstev je posebej očitno na rodovnem deblu in v prikazu rodbine Valvasor, pa tudi pri obravnavi polihistorjevega sorodstva po materini strani. Glede na Valvasorjevo siceršnjo resnicoljubnost in objektivno prikazovanje kranjske zgodovine, še posebej problematičnega obdobja reformacije in protireformacije, je na dlani, da je samocenzura odigrala največjo vlogo pri »neprimernih« dejanjih posameznikov, še posebej, če je šlo za polihistorjevo sorodstvo.
COBISS.SI-ID: 286797312
Prispevek opredeljuje geografske, duhovne in kulturne prostore, ki so določili dela Janeza Ludvika Schönlebna, med njimi tri mariološka dela, ki so bila že v času njegovega življenja uvrščena na Index librorum prohibitorum. Schönlebnovo ukvarjanje z mariologijo in značaj njegovih prepovedanih del Vera ac sincera sententia, Palma virginea in De officio immaculatae conceptionis Deiparae so usmerjali predvsem stiki s padovanskimi univerzitetnimi in jezuitskimi intelektualnimi krogi (v habsburški monarhiji) ter stiki z avstrijsko, posebej dunajsko in kranjsko družbeno elito.
COBISS.SI-ID: 39500845