Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4231724Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listihrazličnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline /100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4165676Bela murva (Morus alba L.) je skozi stoletja postala karakteristično drevo v nekdanjih svilogojskih območjih, saj so liste uporabljali za krmo sviloprejkam. Črna murva (Morus nigra L.) je pri nas zelo redka, in podatki o številu ohranjenih dreves in lokacijah so nepopolni, saj jo pogosto zamenjujemo s temnoplodnimi genotipi bele murve. V začetku 20. stoletja so na Slovenskem začeli opuščati nasade murv in gojenje sviloprejk zaradi uvajanja umetne svile. V Sloveniji so se ohranile številne večstoletne murve, katerih genotipi predstavljajo izjemno naravno dediščino.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 4266284