Zbirke »mrtvečih pesmi«, tj. pesmi, ki so se na vzhodnem delu slovenskega etničnega ozemlja pele pri čutju ob mrliču in med pogrebi, so od konca 18. stoletja izhajale tako v Slovenski krajini kot v drugih madžarskih mestih. Poleg njih so ohranjene številne rokopisne pesmarice s podobnim repertoarjem, predvsem iz 19. stoletja. V prispevku so različne tiskane izdaje in ponatisi pesmaric primerjani z rokopisnimi zbirkami. Ob tem se zastavlja vprašanje poti prehoda: ali so rokopisni zvezki prepisi tiskanih izdaj ali pa so v tisku objavljene pesmi, ki so predhodno krožile znotraj rokopisne tradicije.
COBISS.SI-ID: 43969581