Raziskava in predstavitev njenih rezultatov sta izjemno pomembni za osvetlitev slovenske idejne preteklosti in sedanjosti. Prav tako je raziskava prispevek za oblikovanje slovenske nacionalne identitete. Vključenost raziskovalcev v mednarodne raziskovalne tokove je omogočila kritično presojo idejnega razvoja in objektivnejšo predstavitev tega razvoja na Slovenskem posebno zadnjih sto let, ko se je širil ideološki vpliv. To velja tako za raziskave o azijskih religijah in filozofijah kakor za študije domačih religioznih in filozofskih tokov, preverjene v mednarodnih okvirih, predstavljene na znanstvenih konferencah oz. objavljene v publikacijah. Religijske ideje in tokovi so bili deležni posebne kritične presoje, saj je ta tema zaradi komunistične preteklosti v naši zgodovini zanemarjena in neobjektivno prikazana celo v znanstvenih publikacijah, kar negativno vpliva predvsem na šolstvo. Skupina si je zato zastavili nalogo to področje zgodovinsko, religiološko in idejno-politično preučiti in predstaviti slovenski strokovni in širši javnosti. Posebno značilen je v tem smislu zbornik Kaj pomeni religija za človeka kakor tudi drugi zborniki Znanstvene knjižnice, zbornik Zgodovina Cerkve na Slovenskem v 20. stoletju, zborniki Slovenske teološke akademije v Rimu, ki prinašajo rezultate simpozijev o Petru Pavlu Glavarju, Frideriku Baragi, Gregoriju Rožmanu, Lambertu Ehrlichu, Francu Grivcu in Karlu Janezu Herbersteinu, izdaje Acta ecclesiastica Sloveniae idr. Člani so svoje rezultate na strokovni ravni posredovali tudi širši javnosti in tako omogočali širjenje neobremenjene, neideološke in odprte humanistike na Slovenskem. Zanimanje zanjo razodeva interes študentov pa tudi odmevni simpoziji in zborniki kakor je bil npr. simpozij o Janžekoviču in Ušeničniku, ki je združil humanistične raziskovalce različnih profilov, idejnih usmeritev in starosti k presoji enega najpomembnejših obdobij naše zgodovine - prve polovice 20. stoletja in posebej komunistične revolucije.