S tem, ko je program Edukacijske raziskave vmeščen na edini nacionalni povsem raziskovalni ustanovi na področju edukacije, predstavlja vsebinsko povezavo s svetovnimi raziskovalnimi tokovi. Na temeljnih področjih afirmira vede, kot so npr. filozofija vzgoje, sociologija izobraževanja ipd., ki so doslej bile premalo razvite, prispeva pa tudi k sprotnemu ohranjanju dosežene ravni ter epistemoloških zmožnosti na področjih že vzpostavljenih ved, kot npr. pedagogika, psihologija izobraževanja ipd. V kompleksnem smislu se vsi ti vidiki vpisujejo v območje formiranja slovenske nacionalne identitete. Rezultati raziskovanja v takem spektru, v kakršnem je poteka v našem programu, zadevajo na epistemološki ravni znanstveno komunikacijo v slovenski družboslovno-humanistični sferi, na ravni aplikativnih in empiričnih raziskav, ki so po naravi stvari integralni del edukacijskih raziskav, pa gre za vrsto dognanj in spoznanj, ki zadevajo prakso v vzgoji in izobraževanju. Glede na prvi pogled "neuporabnih" raziskav (kot filozofija vzgoje, antropološki aspekti vzgoje in izobraževanja, lingvistične raziskave itd.) je treba povedati, da se vključujemo v svetovne temeljne družboslovne diskusije in s tem tudi za področje aplikativnih raziskav prispevamo mednarodnim primerljive konceptualne podlage. Tako kot drugje po svetu, se tudi pri nas kaže, da tako oblikovanje politike v šolstvu kot optimalizacija vzgojnoizobraževalnega dela preprosto nista mogoči brez sprotne, kontinuirane in tudi obsežne znanstvene "spremljave". Ne tako redki nesporazumi med politiko in stroko, raznoliki in tudi nasprotujoči si pogledi znotraj samih strok, niso nič nenavadnega, vendar po izkušnjah v svetu in pri nas vodijo preko demokratičnega dialoga k učinkoviteješemu upravljanju sistema in uspešnejšemu šolskemu delu. Seveda pa je predpogoj za tak rezultat dovoljšno razumevanje strokovnih spoznanj v sferi prakse in znanstvena avtonomija raziskovalcev. Posamezni rezultati raziskav v okviru programa nudijo neposredno uporabne nasledke, kot npr. ugotovitve raziskav o predšolski vzgoji glede na zniževanje vstopne starosti otrok v vzgojno-izobraževalni sistem, primerjalne raziskovalne ugotovitve o znanju naravoslovja, o stanju državljanske vzgoje itd. Drugi rezultati so prinesli konceptualna orodja in merila za opredeljevanje stanja vzgojno-izobraževalnega sistema ter predloge parametrov možnih sprememb. V tem pogledu je pomemben operativno analitični model strukturnih indikatorjev vzgoje in izobraževanja v informacijski družbi. Na tej podlagi interpretiramo zbrane podatke in raziskovalno gradivo. Za praktično uporabo tega modela opozarjamo na potrebo po dodelavi vzporednih dejavnosti. Z vidika ohranjanja in izbolješavanja mednarodne primerljivosti našega šolskega sistema so rezultati raziskav v okviru IEA v Sloveniji postali že neodmisljivo orodje. Na koncu naj poudarimo še dejstvo, da so se domala vsi raziskovalci v programu ukvarjali s sodelovanjem v različnih komisijah in drugih delovnih telesih, ki so oblikovala vsebino odločitev o spremembah v šolskem sistemu, prav tako pa, mimo predavanj študentom, v diseminacijski dejavnosti posredujejo svoje raziskovalne rezultate učiteljem.