SKUPINA A 1) Raziskave so eno od najpomembnejših izhodišč za izdelavo Geološke karte Slovenije 1:50.000, predvsem za kredne plasti Zunanjih Dinaridov. 2) Na osnovi raziskanih makro in mikrofosilov je dopoljnena biostratigrafska členitev paleozojskih in mezozojskih plasti Slovenije in kronostratigrfaski razpon nekaterih ključnih litostratigrafskih enot Zunanjih Dinaridov. 3) Vključitev slovenskega dela Jadransko-dinarske karbonatne platforme v širši paleogeogrfaski okvir ter komuniciranje s svetom na osnovi dogodkovne gelogije (evstatični dogodki, oceanski anoksični dogodki itd.). 4) Prispevek k razumevanju geneze in stratigrafske lege večine ležišč mineralnih surovin (npr. naravnega kamna) v jugozahodni Sloveniji. 5) Prispevek k poznavanju naravne dediščine Slovenije (npr. nahajališča fosilov). 6) Prepoznavanje originalnih zgodovinskih gradbenih materialov v avtentični kraški arhitekturi. 7) Novosti v poznavanju geološke zgradbe Krasa in njihova aplikacija v prostoru vodnega zajetja Brestovica (aptijsko-albijska emerzijska faza, Brestoviški prelom, geološka karta 1:5.000). 8) Prispevek k splošnem napredku geološkega znanja. SKUPINA B Sprememba modela stratigrafske raziskave je omogočila, da so izstopile štiri bistvene razvojne perspektive: znanstvena, intelektualna, ekonomska in kulturna. Čeprav so vsebinsko različne, imajo skupno načelo: doseči maksimalno vrednost. V ekologiji domene človeka gre za tista dejanja, ki bodo najbolj verjetno dala najboljše rezultate - evolucijski proces, ki izbira instrumente z največjim potencialom uspešnosti. Od znanstvenih teorij ima teorija kompleksnih sistemov najmanj omejevalnih lastnosti. Ima zmožnost izgrajevanja širokega razumevanja po razumevanje/smisel diagramu: podatek, razumevanje odnosov med pojavi (nove informacije), razumevanje vzorcev (novo znanje), razumevanje načel (nova spoznanja). Intelektualna perspektiva se izraža pri oblikovanju vprašanj, ker lastnosti vprašanj v veliki meri določajo odgovor. Od kratkovidnih raziskovalnih vprašanj lahko pričakujemo le odgovor v obliki podatka. Oblikovanje vprašanj postane izziv, ko želimo doseči višje nivoje razumevanja. Ekonomska perspektiva se izraža pri izbiranju najboljših odločitev. Kamenine predstavljajo narodu substrat, ki ga uporablja in izkorišča na različne načine in za različne namene. V raziskavi izdelani modeli so v pomoč podjetjem in načrtovalcem posegov v prostor pri odločitvah in zmanjšujejo tveganje v visoki nedoločljivosti geološkega okolja. Kulturna perspektiva postaja vse pomembnejša. Skrb za okolje in za trajnostni razvoj bi morali postati del kulture. Obe bi morali v kulturni kontekst vgraditi do sedaj manjkajoče zavedanje od kod nam vsi materiali, hrana, voda ... Na prvem mestu pa bi moralo biti vgrajeno zavedanje dinamičnega kompleksnega geološkega sistema in časa, ki sta bila potrebna, da se je sooblikovalo današnje živo in neživo okolje, katerega soodvisni sestavni del smo. Visoka kulturna adaptacija na substrat ni mogoča brez znanja maksimalne vrednosti, kar pomeni zviševanje količnika intelektualna vsebina/materialna vsebina.