Kot je razvidno iz bibliografije, ima raziskovalna skupina poleg mednarodnih povezav, posebej aktivno in utečeno sodelovanje v slovenskem prostoru tako z različnimi raziskovalnimi inštitucijami (NUK, KI, IJS, PINT, ERICO), industrijo (Krka, Lek, Radenska, Tomos, Cinkarna Celje), kot znotraj univerze (FFA, MF, BF). O tem priča 33 znanstvenih člankov, ki so jih sodelavci naše raziskovalne skupine objavili v tem obdobju v soavtorstvu z raziskovalci drugih programskih skupin v Sloveniji. To sodelovanje doprinaša v slovenskem prostoru tudi h kvalitetnejšemu izobraževanju in raziskovalnem usposabljanju kadrov, večji sposobnosti reševanja zahtevnih raziskovalnih problemov in boljši ter racionalnejši izrabi raziskovalne opreme. Poleg tega predstavljajo nekatere izvedene raziskave skupine (analitika mineralnih vod, živil, pesticidov in ogljikovodikov v zraku) neposreden vir podatkov za oceno stanja in varovanja okolja v Sloveniji ali podlago za nadaljne raziskave in uporabo v kontroli idustrijskih produktov in procesov (npr. uporaba CE-MS tehnike v farmacevtski industriji, uporaba laserjev za obdelavo materialov). S tem te raziskave neposredno podpirajo tehnološki napredek, konkurenčnost in razvoj dotičnih industrijskih panog in/ali doprinašajo k izboljšanju ravnanja z odpadki in spoznavanju procesov ter ravnanju z nevarnimi snovmi v okolju. Vključenost večine raziskovalcev programske skupine v dodiplomske in podiplomske izobraževalne programe na UL, pomeni neposreden prispevek za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Slovenije. Izobraževanje in usposabljanje specializiranih kadrov (mentorstva pri 80 diplomah, 24 magisterijih in 20 doktoratih) razvija osnovna in aplikativna znanja potrebna za obstoj in napredek stroke. Večina doktorandov in magistrantov, ki je na FKKT zaključila podiplomski študij kemije, uspešno uporablja pridobljena znanja v industriji ali na raziskovalnih institucijah doma in po svetu. Raziskave procesov razgradnje celuloze in s tem degradacije papirja ter študij korozivnosti nekaterih klasičnih črnil, ki so se uporabljala v preteklosti, so v bistvu neposredno usmerjene v ohranjanje kulturne dediščine. Metode in instrumentacija, ki smo jo razvili v okviru programa in evropskih projektov, bo zato neposredno prispevala tudi k ohranitvi bogatstva slovenske naravne in kulturne dediščine. O pomenu teh dosežkov za slovenski prostor priča tudi Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije za leto 2002, ki sta ga prejela sodelavca programske skupine (Strlič, Pihlar), skupaj s sodelavko iz NUK (J. Kolar).