Med rezultate raziskovalnega dela, ki bodo vplivali na razvoj Slovenije, spadajo aplikativni projekti, ki jih je skupina izvajala za naročnike. Le-ti v celoti ali delno temeljijo na spoznanjih, ki izjajajo iz programa. Med neposrednimi dosežki raziskovalnega programa in njihovim pomenom za razvoj Slovenije velja izpostaviti predvsem sledeče: - Organiziranje javne razprave o sanaciji in doinštalaciji HE Moste - razprava je potekala predvsem z vidika vplivov predlaganih dejavnosti na kvaliteto vode in posledicah na vodnih organizmih. - Oddaja na TV Slovenija o škodljivosti naseljevanja rib v visokogorska jezera - poudarek je bil na posledicah, ki jih povzroči naseljevanje neavtohtonih rib v gorska jezera in posledice za favno, floro ter kvaliteto vode. S tem smo želeli obvestiti tudi širšo javnost o škodljivosti takega početja, ki v končni fazi nima samo posledic na področju turizma, pač pa tudi na vodni oskrbi prebivalstva. Visokogorje je za Slovenijo še vedno pomemben vir pitne vode, tako da ima vsako onesnaževanje lahko široke posledice. - Vodne povezave med posameznimi visokogorskimi jezeri - ugotovili smo, da so hidrološke povezave med jezeri relativno šibke in da se vsako jezero obnaša kot samostojna enota. Vode iz posameznih jezer se združujejo v enotne vodotoke šele globoko v kraškem podzemlju. Ta spoznanja lahko pomembno prispevajo ne samo k varstvu naravne dediščine, pač pa tudi k varovanju virov pitne vode. - Knjiga "Visokogorska jezera v vzhodenm delu Julijskih Alp" - je ena redkih celovitih predstavitev jezerskega ekosistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in tudi širše. Knjiga ni samo prikaz rezultatov raziskovalnega dela na programu, ampak je zasnovana tudi kot pripomoček za upravne delavce pri sprejemanju njihovih odločitev o razvoju prostora oz. o dejavnostih, ki jih viskogorska jezera še prenesejo. - Raziskave na področju favne in taksonomske raziskave - rezultati teh raziskav za slovenske razmere niso neposredno pomembni v smislu razvoja, pač pa v smislu varstva narave. Odkritje velikega števila novih in endemnih vrst na nekaterih lokacijah (jamah in presihajočih jezerih) je močan argument za razglasitev takih lokacij kot mesta z visoko biodiverziteto in/oz. kot tipska nahajališča - v smislu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Tovrstne informacije se lahko uporabljajo v eko-turizmu kot promocija, s tem pa se pripomore k večji konkurenčnosti Slovenije v Evropi in drugje po svetu. - Raziskave gnezditvene biologije repaljščice (Saxicola rubetra) - potekale so na Ljubljanskem barju, ki je najpomembnejše gnezditveno območje te vrste v Sloveniji. Vrsta gnezdi na travniku, zato je še posebejogrožena zaradi prve spomladanske košnje. Rezultat naloge je model, s katerim lahko predvidimo vpliv na vrsto ob različnih režimih košnje. To je velikega pomena za Ljubljansko barje, ki je razglašeno za zavarovano območje. Rezultati bodo uporabni za izdelavo načrta upravljanja na tem delu Slovenije.