Neobstoj univerzalnih receptov na področju družboslovnega raziskovanja, ki se je potrdil v delu raziskovalne skupine, je zahteval specifičen lokalni pristop k analizi in obravnavi konkretnih vprašanj ekonomske politike in ekonomske statistike v Sloveniji. Specifičnost slovenskih razmer je prišla v obdobju 1999 - 2003 še bolj do izraza zaradi še zmeraj prisotnega procesa tranzicije iz samoupravnega socializma v kapitalizem. Na področju ekonomske politike so raziskovalci pokazali ohranjanje zmerne porazdelitve dohodka v slovenski družbi, ki se je s tem uspela izogniti prehitrim in pretiranim razlikam, ki so značilne za nekatere druge države. Raziskovalci so spremljali gibanje inflacije in še posebej raziskali ta pojav z vidika najnovejših problemov pri merjenju inflacije v sodobnih gospodarstvih. Pomemben rezultat so strategije in projekcije gospodarskega razvoja Slovenije, še posebej z vidika osnovnih makroekonomskih kategorij. Ravno tako so bila izdelana osnovna izhodišča skladnega regionalnega in prostorskega razvoja in zasnova instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja. Evropeizacija in razvoj statističnega sistema Slovenije sta bila tista okvira, ki sta omogočala pomembne dosežke raziskovalcev na področju ekonomske statistike. V tem okviru so raziskovalci pomembno prispevali k razvoju strukturnih in poslovnih statistik in še posebej k razvoju meta baz podatkov. Opravljena je bila analiza uporabnosti indeksov industrijske proizvodnje za potrebe četrtletnih nacionalnih računov. Na pedagoškem področju so bile postavljene osnove statističnega izobraževanja na daljavo. Izdelan je bil interaktivni elektronski učbenik, hkrati pa so bili zasnovani postopki evalvacije. Know - how s tega področja je bil prenesen v nekatere druge tranzicijske države (Bolgarija in Makedonija). Člani skupine so bili zelo plodni pri pisanju študijske literature. Več del je doživelo v obdobju 1999 - 2003 več prenovljenih izdaj. Izdelane so bile projekcije prebivalstva Slovenije 2001 - 2036 po naravni rasti in celotne projekcije z vključenimi migracijami. Projekcije so bile nato uporabljene za analizo staranja prebivalstva in njegovih ekonomskih in socialnih posledic. Posebej pomembno je opozorilo, da se je Slovenija znašla v območju, ko ni več zagotovljeno vzdržno obnavljanje prebivalstva. Napravljena je bila tudi analiza migracijskih tokov na Balkanu v smereh JV - SZ. Migracijske analize so zajele še Srednjo in Vzhodno Evropo in razmere v Prekmurju. Že leta 1999 je bila identificirana globoka demografska kriza v Sloveniji in napovedano njeno stalno in vse resnejše zaostrovanje. Demografske razmere so v kasnejših letih potrdile takšen razvoj in napovedi. Zato je raziskovalna skupina in še posebej njen vodja neprestano opozarjal(a) na nujno sprejetje in dosledno izvajanje primerne prebivalstvene politike v Sloveniji.