Dialektološke raziskave so pomembne tako za razvoj slovenske dialektologije kot tudi podlaga za oblikovanje (ohranjanje) narodne identitete. Raziskovanje zgodovine knjižnega jezika s sociolingvističnega vidika, upoštevajoč narečno členjenost, je utemeljilo vzorce za nastanek pokrajinskih jezikovnih različic, ki so bile vse sredotežne, naravnane k skupnemu jeziku. Jezikovna teorija na ravni narečnih in knjižnih pojavov v glasoslovju, oblikoslovju in skladnji si zastavlja naloge za pisanje narečnih slovarjev. Raziskave slovenske literarne zgodovine so prav tako ključnega pomena za prepoznavanje in ohranjanje narodne identitete, ki izhaja iz kulturne dediščine slovenskega naroda na področju, ki je pomenilo v zgodovinskem razvoju ključno oprijemalno točko slovenskega narodnostnega obstoja. Raziskave književnosti v nemškem in angleškem jeziku so usmerjene v iskanje povezanosti slovenskega literarnega ustvarjanja s srednjeevropskim literarnim utripom. Rezultati so pokazali smeri in oblike medsebojnega vplivanja literarnih tokov v evropskem literarnem prostoru. Recepcijske raziskave so pokazale na eni strani tipično slovenske značilnosti sprejemanja in doživljanja sodobnega evropskega literarnega ustvarjanja, na drugi strani pa z bračevim horizontom pričakovanja pogojene značilnosti individualnih besedilnih pomenov, ki nastajajo ob vsakokratni realizaciji dialoga med posameznikom in literarnim besedilom.