Kyoto: 300.000 novih delovnih mest za evropsko gradbeništvo v naslednjih 10 letih - priložnost ali iluzija za Slovenijo Tako Slovenija kot tudi EU kot njeno formalno okolje v bližnji prihodnjosti potrebujeta izboljšanje energetskega odziva zgradb. Energetska uvozna odvisnost je pri obeh približno enaka, več kot 70%. Energetski sektor emitira več kot 90% CO2. Potencialna polja za varčevanje so: naravno osvetljevanje (poraba 14% celotne energije v terciarnem sektorju, kjer je možen prihranek 30-50% z uporabo bolj učinkovitih komponent, kontrolnih sistemov, integracije dnevne svetlobe), ohlajevanje (trenutni trendi so dvakratno povečanje uporabe klimatizacije do 2020 in možni minimalni prihranki 25%), proizvodnja zelene energije (obnovljivi viri), bioklimatsko oblikovanje (možni prihranki do 60%). Predlagano projektno področje se navezuje na zgoraj navedene ugotovitve in z njimi povezanimi (velikimi) možnostmi za tehnološki razvoj, predvsem na področju intergriranega energetskega delovanja zgradb (povezano: toplotne izolacija-ogrevanje-hlajenje-prezračevanje-naravno osvetljevanje) Program raziskovalne skupine se navezuje na program 6OP, 6.1 Sustainable energy systems, in v okviru njega na 6.1.3.1.2. Energy savings and energy efficiency, 6.1.3.1.2.1. Eco-buildings in 2. Information Society technologies, 2.3.2.10 eInclusion.