Analiza razžalitev v tiskanih medijih v Sloveniji je pokazala, da tako sodna praksa kot pravna teorija v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nista bili pripravljeni na občutljivost, zapletenost in pogostnost tega pojava. Posledično so novinarji lahko v veliki meri kršili etična načela novinarskega kodeksa, kultiviranost javne besede pa je spričo teh pojavov v slovenski publicistiki (zlasti v poročavalstvu) na nizki ravni.