Čeprav je tvorbena teorija jezika N. Chomskega med najodmevnejšimi teorijami jezika v sodobnem jezikoslovju, je preučevanje slovenskega jezika z vidika univerzalne slovnice in njej pridruženim psiholingvističnim domnevam še redko, tako v tujini kot doma. Slovenski podatki še niso v dovoljšnji meri upoštevani v izdelovanju tvorbenih tipologij jezikov na kateri koli jezikoslovni ravnini. Objavljene razprave o slovenskih naslonkah in prispevki na mednarodnih jezikoslovnih srečanjih so prve obravnave enega od najzapletenejših pojavov (slovenske) skladnje z vidika minimalistične teorije jezikov, zato so rezultati preučevanja vedenja slovenskih naslonk tudi prispevek k teoriji slovenskega jezika. Program je z raziskovanjem sinonimije v slovenski prostor uvedel semantiko, ki pri nas praktično ni razvita. Razvijal je funkcionalno jezikoslovje namesto pri nas še vedno močno ukoreninjenega strukturalnega. Z aplikacijo metod diskurzivne analize, pragmatike in naratologije na hetitščino je utrl novo smer v raziskovanju izumrlih jezikov celo v širšem svetovnem merilu, s tem pa prispeval k ugledu Slovenije v jezikoslovni znanosti. Isto pomeni raziskovanje implicitnih vsebin pri govorjenju. Teoretična spoznanja in praktične rešitve problema sinonimije pomenijo soliden temelj za bodoči slovenski sinonimni slovar, ki bi lahko nastal z računalniško analizo korpusa besedil. Raziskovalno delo omogoča uvajanje novosti v univerzitetni študij, in to na dodiplomski in podiplomski stopnji. Mednje sodi npr. študij jezikovne raznolikosti sveta v okviru Seminarja iz uporabnega jezikoslovja, pragmatični in diskurzivni pristop k študiju klasičnih jezikov v okviru podiplomskih programov študija klasične filologije ter isti pristop k študiju sintaktičnih vprašanj hetitskega jezika v dodiplomskem študiju primerjalnega jezikoslovja. Raziskave so obogatile slovensko znanstveno izrazje na področju jezikoslovja klasičnih jezikov. Pomemben dosežek je tudi izdelava teoretičnega modela za raziskavo besediloslovja na področju klasičnih jezikov. Izsledki o naravi jezikovnih stikov, sporazumevalni dejavnosti in komunikacijskem prilagajanju v Sloveniji in pri slovenski manjšini v sosednih državah širijo vedenje o etnolingvistični stvarnosti in odpirajo nove smeri raziskovanja vloge socialnih in socialnopsoholoških dejavnikov pri širjenju, ohranjanju in opuščanju jezika/ov. Ugotovitve o načrtovanju in izvajanju pouka jezikov v Sloveniji so namenjeni vsem, ki v Sloveniji skrbijo za status slovenskega jezika doma in v svetu ter za uravnavanje razmerij med slovenščino in drugimi jeziki znotraj R Slovenije in zunaj nje.