Ugotovitev o izjemnem bogastvu podzemeljske favne v Sloveniji daje nepričakovano lepe možnosti za promocijo države in posebej slovenske znanosti. Še v večji meri to velja za intenzivirane in posodobljene raziskave na podzemeljski favni in posebej na človeški ribici. Doslej je bila Slovenija znana le kot zgodovinski kraj prvih raziskav ("zibelka speleobiologije"), prispevek slovenskih znanstvenikov pa je bil dolgo le skromen. S tem vzdržujemo tudi primeren ugled slovenske zoologije. Speleobiološke in taksonomske raziskave so prispevek k poznavanju biotske pestrosti, ki ga potrebujemo za načrtovanje mednarodno zapovedanega ohranjanja lastne in svetovne naravne dediščine. Razvijanje temeljnih znanj, pomembnih za razvoj stroke, vključujejo predvsem: - natančno poznavanje strukture in delovanja izbranih organizmov; - poznavanje vpliva esencialnih in neesencialnih kovin na organizemski, tkivni in celični ravni; poznavanje mehanizmov privzema, detoksifikacije in vzajemnega delovanja kovin. Zgoraj navedena temeljna znanja so osnova za oceno rizika zaradi izpostavljenosti okolja industrijskemu onesnaženju in za postavljanje realnejših okoljskih standardov za količine kovin v okolju (sicer jih povzemamo po mednarodnih priporočilih in ne upoštevaje posebnosti okolja: količino padavin, kislost oz. bazičnost podlage, letna temperaturna nihanja idr.). Raziskovanje vpliva kovinskih ionov je podlaga varovanju okolja, pa tudi zgoraj omenjenemu naravovarstvu. Metode, ki jih pri tem uporabljamo in razvijamo (analiza DNA, multivariatna statistika, elektronska mikroskopija, mikrovalovne tehnike priprave tkiv) so najsodobnejše in njihova uporaba omogoča tudi posodobitev strokovnega okolja ter vzgojo novih kadrov na primerni ravni.