Dosežki raziskav pomenijo dopolnitev znanja o tujejezičnih literaturah in slovenskem ustvarjalstvu v tujini; potekale so v veliki meri interdisciplinarno in zapolnjujejo vrzeli v zgodovini in še posebej kulturni zgodovini Slovencev. S tem podpirajo oblikovanje objektivnejše zgodovinske podobe pri slovenskem prebivalstvu in mu krepijo samozavest. Sistematično preučevanje vseh z medkulturnim posredovanjem književnosti povezanih vprašanj je bilo nujno potrebno, da dosežemo mednarodno raven raziskovalne obravnave teh vprašanj. To pa je pomembno tako zaradi naše vključevit v Evropsko unijo in mednarodno prizorišče - pri čemer ima sleherno zaostajanje za sodobnim raziskovalnim razvojem za posledico odsotnost slovenskih dosežkov na mednarodni ravni. Ozaveščanje o kognitivnih vzorcih sprejemanja tujih kultur in preko njihovega potujenega pogleda na našo zagotavlja ne le zgoraj omenjeno zvišanje kakovostnega uravnavanja medkulturnih stikov temveč omogoča tudi učinkovitejše in bolj ekonomično delovanje v lastni in tuji kulturi, čigar le eden, posebno nazoren vidik je posredovanje literature v slovenski kulturni prostor. Kot je sistematično razvijanje prevajalske kulture pomembno za kakovostnejšo pripravo prevodne književnosti kot tudi za bolj obveščeno recepcijo te književnosti in ima oboje tudi ekonomski vidik, tako prispeva vedenje o kulturnih razlikah, njihovem ugotavljanju, o načinih njihovega diskurziviranja bistveno k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delovanju v tujih kulturah. Hkrati vemo tudi, da prevodna književnost in njeno posredovanje v naš kulturni prostor že od zgodnjih šolskih let bistveno prispeva k razvoju medkulturne zavesti.