1) Identifikacija najpomembnejših trendov v mednarodnih odnosih (nelinearnost globalizacije, spremembe dejavnikov položaja držav, dinamični učinki integracije pomembnejši od statičnih, erozija položaja MD v EU je dejavnik nestabilnosti) in prepoznavanju njihovih implikacij za pozicioniranje Slovenije v mednarodnih odnosih in za njen nadaljnji razvoj. Na njihovi podlagi so bili predlagani elementi ustrezne zunanje in ekonomske politike oziroma strategije vključevanja v mednarodne odnose. 2) Predlagana nova razvojna paradigma, ki je postala osnova razvojne strategije Slovenije, prispeva k uspešnejšemu mednarodnemu sodelovanje države in posameznih akterjev. Temelj je bila poglobljena teoretična in empirična analiza položaja MD (tranzicijskih), načinov njihovega vključevanja v procese internacionalizacije-regionalizacije, z analizo sodobnih sprememb v smeri večje vloge storitev ter inovativnosti in vseh oblik medpodjetniškega sodelovanja zlasti tujih neposrednih investicij. Oblikovali smo ustrezne strategije na tem področju in sodelovali v pripravi strategij na ravni Slovenije. 3) So-oblikovanje zunanje politične strategije, ki mora temeljiti bolj na ustvarjalnosti in hitri odzivnosti kot na dolgotrajnem iskanju najboljših rešitev. Na ta način smo prispevali k vzpostavljanju boljših institucionalnih okvirov položaja Slovenije v EU. Ker so MD bolj izpostavljene nestanovitnostim, morajo dati večjo težo socialni dimenziji razvoja (poveča se redistribucijska vloga in vloga prava). 4) Prispevek so-oblikovanju politike EU s sodelovanjem na številnih evropskih projektih/sestankih/konferencah v zvezi z bodočim razvojem EU (konvencija), ki bo zadeval tudi Slovenijo. 5) Teoretična in primerjalna analiza koncepta nacionalnega interesa je postavila okvir za konkretnejše strategije in politike in prispevala k razreševanju številnih sodobnih dilem na tem področju. 6) Ugotovljene prednosti in slabosti vključevanja Slovenije v EU in NATO ter širitve EU so osvetlile ne samo temeljne politično-ekonomske pač pa tudi širše razsežnosti teh procesov (npr. vloga jezika, manjšin). 7) Sproten prenos raziskovalnih dosežkov v prakso pri konkretnih strateških odločitvah, pomembnih za Slovenijo na regionalni (npr. vključevanje v EU, NATO) in na globalni ravni (npr. OECD), zahvaljujoč tesni vpetosti članov programske skupine v načrtovanje, pa tudi izvajanje konkretnih zunanjepolitičnih in razvojnih nalog (članstvo v pogajalskih skupinah, komisijah, strateških svetih in delovnih skupinah). 8) Inovativni interdisciplinarni pristop pri obravnavi vključevanja Slovenije v mednarodne odnose (politični, ekonomski in institucionalni aspekti) je prispeval k prepoznavanju nujnosti sodelovanja med gospodarstvom in politiko, kar so potrdile tudi izkušnje uspešnih MD. Konkretne oblike prenašanja teh rezultatov v prakso so bile: - Intenzivno sodelovanje v različnih razvojnih strategijah Slovenije (članstvo v EU, zunanjetrgovinska strategija zunanjepolitična strategia, tehnološka strategija; zlasti na področju tujih neposrednih investicij in storitev). - Sodelovanje v različnih vladnih svetih oziroma svetih ministrov/ministrstev ali na ravni Gospodarske zbornice Slovenije (za tehnologijo, za podjetništvo, zunanje zadeve, konkurenčnost). - Preko številnih objav ne le v znanstvenem tisku, pač pa tudi v strokovnem, z uporabnimi izpleni raziskovalnega dela. - Izjemno številni nastopi raziskovalcev skupine v medijih, zlasti na televiziji in radiu.