Mladi ljudje se v postsocialističnih državah soočajo s tveganji, ki jih generacija njihovih staršev ni poznala. Večina sprememb se je dogodila v relativno kratkem času, zaradi česar postajajo referenčna območja, ki so nekdaj zagotavljala kolikor toliko zanesljive in prediktabilne prehode v odraslost, negotova in zamegljena. V individualiziranih življenjskih potekih so ljudje prisiljeni postavljati sebe v središče lastnih življenjskih načrtov in refleksivno konstruirajo svojo biografijo. To vpliva tako na partnerske odnose kot na odločanje za ustvarjanje družine in rojstvo otrok. To so nabrjž poglavitni razlogi za radikalne spremembe v odnosu do zasebnosti in družinskega življenja v Sloveniji, ki smo jih zaznali v naših raziskavah. Družina postaja poleg prijateljstev najpomembnejša vrednota mladih. Dodatne pomembne ugotovitve iz naših empiričnih raziskav so naslednje: v Sloveniji se dogaja premik od modela etične in vzgojne družine k modelu čustvene in podporne družine. V življenju mladih ljudi se povečuje pomen staršev, predvsem matere na obeh ravneh, instrumentalni in čustveni. Odnos do družinskega življenja v Sloveniji je torej izrazito ambivalenten. Po eni strani mladi odlašajo s formiranjem lastne družine. Po drugi strani pa naše raziskave v kažejo na velik pomen družinske zasebnosti v življenjskih in vrednostnih orientacijah ljudi, tudi mladih.