Numerični modeli za simulacijo transporta in disperzije polutantov, ki so bili razviti v okviru programa, se veliko uporabljajo za reševanje konkretnih problemov kakovosti voda v slovenskih rekah, jezerih in morju. Primeri aplikacij so termično onesnaževanje Save in njenih načrtovanih akumulacij, onesnaževanja Idrijce, Soče in Tržaškega zaliva z živim srebrom ter simulacije vrste problemov kakovosti vode v naših jezerih (Blejsko, Bohinjsko, Ptujsko, akumulacijska jezera na Savi in Dravi). Poleg tega je treba s sedimentacijskim delom splošnega modela reševati vprašanje erozije in zasipavanja akumulacij na večjih slovenskih rekah. Cilj raziskav je bil tudi, da bi v bodoče nekateri uporabniki (npr. vodnogospodarska podjetja) lahko s pomočjo razvitih modelov sami reševali praktične probleme. Modeli simulacije visokovodnih valov se uporabljajo pri napovedovanju visokih vod in načrtovanju ter organiziranju ukrepov obrambe pred poplavami kot so npr. gradnja zadrževalnikov ter klasične ali sonaravne regulacije. Nanovo sta bila izdelana enodimenzijski (1D) in dvodimenzijski (2D) model za simulacijo gibanja drobirskih tokov (zemeljskih plazov). Ta modela sta bila že uporabljena za simulacijo drobirskih tokov v vasi Log pod Mangartom ter skozi vas Koseč, na osnovi katere je bila določena ocena ogroženosti naseljenih področij. V Sloveniji je še precej podobnih primerov ogroženosti z drobirskimi tokovi, npr. plaz Macesnik nad Solčavo ali plaz Slano Blato nad Ajdovščino, kjer bo možno uporabiti enak pristop. Na področju urbane hidrologije so se rezultati raziskav uporabili za reševanje problemov poplav v Novi Gorici, Murski Soboti itd. V končni fazi se modeli uporabljajo kot pomoč pri upravljanju. Razen tega so tudi ostale ugotovitve raziskav, predvsem v inženirski ekologiji ali pri študiju reorganizacije vodnega gospodarstva v Sloveniji, izredno pomembne za slovensko prakso. Orodja umetne inteligence, razvita v okviru programa, se uporabljajo pri razvoju ekoloških modelov, kar je bilo na podlagi analize podatkov narejena za več praktičnih primerov, npr. za rast alg v Blejskem jezeru. Pomemben je tudi razvoj naprednih tehnologij čiščenja pitne in odpadne vode, uporaba numeričnih modelov za analizo procesov cirkulacije in sedimentacije v reakcijskih bazenih in usedalnikih čistilnih naprav, simulacije bio-kemičnih procesov čiščenja ter pilotni poskusi na modelnih čistilnih napravah za izbiro najustreznejše tehnologije.