Program je obsegal raziskave kulture prebivalcev slovenskega etničnega ozemlja; v njem so se nadaljevale dolgoročne raziskave Inštituta za slovensko narodopisje kot osrednje etnološke raziskovalne ustanove na Slovenskem, nekatere so napredovale do naslednjih stopenj, druge so bile zaključene, odprta so bila nova raziskovalna področja. Pomembne so za znanje o kulturi in identiteti vseh slojev prebivalstva v slovenskih pokrajinah, vključno z zamejstvom; za znanje o izviru, tipologiji in razpostranjenosti kulturnih sestavin; za znanje o ohranjanju tradicije in o inovacijah; za zbiranje in varovanje zbirk gradiva; za napredek avdiovizualnih raziskav in dokumentacije. Izsledki so bili objavljeni v številnih člankih v domači in tuji periodiki, v monografijah in zbornikih. Pri raziskovanju vseh pojavov, še posebej stavbarstva, prehrane, šeg, družinsko sorodstvenih odnosov, pripovedništva, slovstvene folklore, mitologije, verovanja so raziskovalci odkrivali pojave, ki doslej niso bili poznani in preučeni. Nova področja zajemajo Audiovizualne raziskave, še posebej na avstrijskem Koroškem, saj so v produkciji domačih snemalcev odkrile izredno bogata pričevanja. V zbirki AVL se nabira in hrani izjemno bogastvo avdiovizualne dokumentacije o kulturi vseh slovenskih pokrajin. Posebej pomembne so bile raziskave v zamejstvu in sodelovanje s tamkajšnjimi ustanovami in raziskovalci. Terenske raziskave v zamejstvu so se odvijale v okviru več raziskav, raziskava Šege kot identitetni dejavnik v procesu nastajanja novih evropskih regij pa je bila namenjena prav načrtnemu video snemanju in preučevanju na obeh straneh meje. Zbirki Etnološka kulturna dediščina - zbiranje, vrednotenje in varovanje gradiva, arhivov in dokumentacije in zbirki vizualne dokumentacije AVL vsebujeta edinstveno tekstovno, slikovno in avdiovizualno gradivo in se stalno dopolnjujeta. Nasploh je potrebno poudariti pomen izvirnega terenskega gradiva, ki se zbira, preučuje in hrani v zbirkah ISN. Zbornika Traditiones in Studia mythologica Slavica objavljata prispevke članov programske skupine in drugih slovenskih in tujih avtorjev. Obe urednitvi si uspešno prizadevata, da so v vsebini zastopane najpomembnejše izvirne raziskave, novosti in razprave, ki tako prispevajo k razvoju stroke in strokovne komunikacije. Najpomembnejši dosežek za razvoj Slovenije pa je dokončanje dela za Leksikon etnologije Slovencev (glavni urednik dr. Angelos Baš, nosilka projekta M. Ramšak). Inštitut za slovensko narodopisje je imel pri tem projektu, ki poteka od l. 1993 v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Oddelkom za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, nosilno vlogo, med avtorji gesel pa so skoraj vsi slovenski etnologi in številni strokovnjaki sorodnih ved. To bo prva tovrstna sinteza etnologije Slovencev. Tako kot druga enciklopedično-leksikonska etnološka dela pri drugih evropskih narodih bo zajela domač geografski prostor, zamejstvo in zdomstvo, časovno pa čas 19. in prve polovice 20. stoletja, delno tudi konca 20. in začetka 21. stoletja. Leksikon etnologije Slovencev, strnjen pregled etnoloških spoznanj, je neprecenljivega pomena za razvoj znanja, izobrazbe in zavesti o kulturni identiteti, torej neposredno in posredno tudi za razvoj Slovenije.